Naslednji dan sem komaj čakala, da se odpeljemo z ladjo do nekakšnega otoka. Bolj proti večeru sva šli z Evo na sprehod.
»Greva, do stojnice s sladoledom?« vpraša. »Jaaa!« odgovorim in odskakljava do stojnice.
»Živjo! Jaz bi naročila dve jagodni kepici v lončku prosim.« prva naroči Eva. Sladoledar ji je podal lonček s kepicama. »Jaz bi pol čokolade in pol vanilijeve kepice v kornetu.« naročim. Vzamem sladoled. »2 eura in 20 centov prosim.« pojasni sladoledar. V roke mu podam denar. Odzdraviva in se sprehodiva do plaže. Sedeva na bližnjo klop in začneva lizati sladolede. »Komaj čakam jutrii! Ti?« vsa srečna pove Eva. »Enako!« odvrnem. Ko pojeva sladolede se počasi odpravljava proti hotelu. Medtem ko Eva vstopi v hotel, zaslišim petje. Pogledam nazaj. Stečem, do plaže. Vidim Samaro, ki sedi na pomolu in poje. Nisem vedela, da res lepo poje. Počasi se približam proti drevesu in poskusim biti čim bolj neopazna.
»Začutim ocean,
približam se mu tiho,
vidim kako voda plapola,
Zagledam te prečudovite majhne živali.
Ne morem verjeti…da skrivajo ljubezen.« nežno poje.
Če bi vsaj vedela, da jo poslušam in pri tem uživam. Počasi se odpravim, do hotela. V mislih imam še vedno njo in njeno petje. Vesela odkorakam, do sobe. Vidim, da Eve in Tine ni nikjer. Ozrem se naokoli in se spomnim. »OJOJ! Večerja!« vzkliknem. Hitro stečem, do jedilnice in za las ujamem večerjo. Tam si vzamem makarone in se usedem zraven Eve in še nekaj prijateljic. »Ojla! Kje si bila? S Tino sva te iskali!« vpraša. »Am…aja mojo torbico sem pozabila in sem potem šla še malo do morja.« si na hitro izmislim. »Aha.« sumljivo odgovori. Večerje je konec in čas je, da si z Evo naredimo 'pakiranje večer'. Moram reči, da smo se imele super! Vmes smo se tudi pozabavale in se nasmejale. Tako smo šle utrujene spati.
»Zarjaaaaa! Zarjaaaa! ZARJA!« zaslišim dretje Eve. »Kaj je no?« utrujeno vprašam. »Hitro se zrihtaj! Kmalu bomo šli!« pojasni. Zaspano grem v kopalnico in se zrihtam. V redu, zdaj se potrebujem še obleči. Iz omare vzamem kopalke, majico in kratke kavbojske hlače. Tako! Zdaj pa hitro na zajtrk. Z Evo in Tino stečemo dol. Tam pozajtrkujemo in se odpravimo pred hotel. Namreč se moramo tukaj dobiti s krožkom. Še ostali so prišli s svojimi prtljagami. Kmalu se je pripeljal tak mali avtobus. Že sem hotela vstopiti ampak sem se ustavila. Eva me čudno pogleda. »Greš?« vpraša. »Ja, samo takoj pridem.« odhitim nazaj v hotel. Stečem do Samarine sobe in potrkam na vrata. Oh! Če me bo gospa videla se ji bo zdelo grozno čudno! Hitro se ozrem naokrog in vidim voziček od čistilke. Vzamem obleko in pripeljem voziček do stanovanja. Zadnji trenutek odpre gospa. »Ja?« vpraša. »Živjo! Čiščenje sobe.« si spremenim glas. »Da, kar naprej.« me spusti in se odmakne. Pridem v sobo in vidim, da ni Samare. »Em…je v redu. Kar grem.« nerodno se odpeljem iz sobe. Gospa zavije z očmi in gre nazaj v sobo. Kje pravzaprav zdaj je Samara? Žalostno zavzdihnem saj zdaj vem, da na otoku ne bo Samare. Hitro stečem nazaj do avtobusa. Ravno, ko želi odpeljati se vkrcam še jaz. Zadihano sedem zraven Eve. »Ojla.« zadihano pozdravim. Grdo me pogleda. »Zaradi tebe sem morala vkrcati še tvoj kovček!« prijateljsko me ogovori. Zasmejim se.
-----
Ojlaaaaa!
Tukaj novi del! Današnji je malo daljši.
Vsak lajk, komentar in ogled polepša dan!
Lep torek!
Pom1