Tole je drugi del moje zgodbe.
Uživajte:

Saj oseba, ki se je tako grdo vedla je bil…

Kaj. To je bila najslabša stvar ki sem jo videla v življenju in v tistem trenutku me je zamikalo, da bi se vrgla čez prvo okno, ki ga vidim. To je bil Kaj. Bil je on. Bila je oseba, ki sem jo ljubila, oseba zaradi katere sem živela, zaradi katere se nisem vrgla skozi okno, zaradi katere nisem karkoli. Res pred mano je stal Kaj in spremenil se je. Njegovi od nekdaj blondi lasje so bili črni. Imel je črne kavbojke namesto svojih lepih hlač. Imel je belo kratko majico na kateri je pisalo: I'm bad boy namesto svojega puloverja v pastelni topli barvi. In na sebi je imel črno motoristično jakno namesto svojega telovnika. In še ena velika razlika: ni imel svojih velekih črnih očal ampak je bil brez njih. To me je zadelo. Kako je lahko postal takšen pankovec, nasilnež? »Zakaj si se spremenil?« sem prekinila tišino in Kajevo režanje. »Zakaj bi bil kralj Piflar mesta, če sem lahko pupolaren in imam punco.« je odgovoril in k njemu je stopila napol razgaljena punca. To, da je bad boy še razumem, a to da ima punco?! To je bil pa višek! Pregorelo mi je. Zarenčala sem prijela Anno za rokav in jo zvlekla po stopnicah do razreda. In no to je že ena stvar zakaj ne maram valentinovega: Ker mi vedno nekdo zlomi srce. Saj ko pridem domov vem kaj bom delala. Spet. Basala se bom s sladoledom in gledala Titanik tako kot vsako valentinovo. Korakala sem po stopnicah in še enkrat nekoga zbila. Spet sem čutila tisti pogled, da me nekdo gleda. In gledal me je spet on. Pač nek fant, ki sem ga zbila dvakrat v dnevu pa se še niti pouk ni začel. Korakali sva po hodniku in končno prišle do razreda na katerem piše: 1 letnik a. Ko sem vstopila je bilo že pol razreda notri. Vsedla sem se v svojo prvo klop. Ko sem se vsedla je prišla k meni Lisa. »In no ali boš komu napisala pisemce?« me je vprašala. Jaz sem le skomignila z rameni. Lisa je pupolarna punca, saj je najboljša balerina ampak se zaveda, da ni edina v razredu. Ima manjše učne težave zato sem ji večkrat pomagala in zato mi je zelo hvaležna. In kaj je bilo prej pred vhodom? Malo zraven je stal tisti hip-hopovec Daniel in Lisa je vidno zatreskana vanj. Zato je bila nesramna do mene, da pokaže, da je pupolarna in da ne sprejema piflark. A Daniel je čisto druga zgodba. On je prijazen in srčen do vseh. Nikoli mi ni bil všeč (ali se pa tega ne zavedam). In vidno mu ni všeč Lisa. In mislim, da Lisa to ve, ker je zelo obsedena s tem, da ga očara. Prijela sem zvezek za matematiko in ga dala na mizo. Karnaenkrat me je pa Anna presneto močno stresla. »Daniel te gleda.« mi je šepnila. »In?« sem rekla in skomignila z rameni. »Mogoče pa je zatreskan vate.« je nadaljevala. »Vame?! Sem grada piflarka in po novem tudi kraljica Piflar mesta.« sem šokirano odgovorila. In že drugič v tem dnevu me je zamikalo, da bi se vrgla skozi okno. »Prosim Tess. Nehaj se podcenjevati. Si zelo lepa. Lepša od Lise.« »Kako? Lisa nima niti enega mozolja, ima zelo polne ustnice in goste trepalnice.« »Vse to je umetno a ti si naravno lepa. Prosim te. Si zelo pametna a nisi zato piflarka. Imaš mozolje a zato nisi manj lepa. Vsi najstniki imamo mozolje. In no ti si ti. Si zelo lepa, pametna in nadarjena.« je rekla. Mogoče me je Annin govor ganil in v meni se je nekaj premaknilo. Od srca se mi je odlepil platno, ki je prekrival košček kjer je vse povezano z mojo lepoto »Ti si pa najboljša prijateljica.« sem ji rekla in jo objela. Mogoče bom za vedno samska a zdaj saj vem, da ne bom sama v življenskih preizkušnjah. In takrat je vstopila profesorca za matarco. Ime ji je Rozalinda. Čudno ime ne? Spominja me na kakšno žensko iz srednjega veka. Vedno hrapave roke, zdelan nasmešek, gube na čelu in njena strogost. Je zelooooo stara profesorica. Stara ko zemlja. »Dobro jutro razred.« je rekla in vsi smo se vstali. Kot vedno nas je premerila s svojim strogim a toplim pogledom. Mogoče je res stroga a je super profesorica. A ko ima slab dan vso svojo jezo strese na nas (se je že velikokrat zgodilo. Ponavadi zato, ker ima njena mačka drisko). Zato je večina učencev ne mara, a jaz za razliko od drugih precej rada poslušam staro a modro profesorico. Vedno mi je bilo všeč kako je govorila vse s strastjo, zanimanjem in vse kar je rekla je zvenelo tako modro. Znala je odgovoriti na vsa vprašanja. In nato sem začutila pogled. Glavo sem obrnila za sto stopinj in videla Daniela. Je vitke pstave a ne preveč. Ima narejeno telo za ples in vidi se, da vsak dan telovadi. Ima modre oči. Pariško modre oči za razliko od mojih, ki so travnato zelene. Ima goste rjave lase. Temnejše kot bukev a svetlejše od kostanja. V levem ušesu ima uhan… »Tess.« me je predramila iz opazovanja profesorica. »Bi prosim rešila tole enačbo?.« »Seveda gospa.« sem ponižno rekla in stopila do table. Rešila sem zame precej enostavno enačbo. Meni je bila mogoče enostavna a nekaterim bi zdaj že pregoreli možgani. In no cel pouk smo utrjevali enačbe. In čisto celo uro sem čutila pogled. In tako smo imeli še štiri druge ure in nato kosilo.

In to je za danes vse.
Upam, da je koliko toliko zanimivo.
Lp. fla