Ojla,
misli so od Evangelin. Uživajte!!!!


»Ne Ana to moram narediti, ker sem ga posvarila.« grem naravnost mimo Christiana in se postavim nasproti blondinca. Začne se umihati. Zakaj se mi zdi tako znan. In še tako lep je. Ampak tako zelo znan! Nehaj jezna si na njega! Zdaj bodi zbrana. Poglej kaj ti je naredil! Še vedno te boli glava. Zasluži si kar mu gre! Me nadere notranji glas. Saj res jezna.Tako dolgo se umika dokler se ne zaleti ob steno zraven balkona. Tako prestrašen je. Kar naj bo! »Prosim nisem za nalašč. Nič ti nočem.« to pove tako tiho, da ga slišim samo jaz. »Oh, prosim ne začni še ti! Vsi ste isti, če bi imel kakšen drugačen izgovor bi ti prizanesla. Tako pa imaš enakega.« rečem razjarjena. Nasmešek mu je že čisto uplahnel. »no ampak, ker imava občinstvo, ki naju gleda res prestrašeno bom to naredila kdaj drugič« mu skozi stisnjene zobe povem. Sprosti se. Takrat se pa zravna, da ga vidim v celi višini. In O moj bog! Kako je visok! Že jaz imam petinsedemdeset centimetrov. On jih ima kakšnih petinosemdeset. Tako, da ga pogledam gor v njegove modre oči. Prvič ga zares pogledm. Ima prečudovite modre oči. Pri zenici so za odtenek svetlejše kot pa ob zunanji strani. Prečudovite oči ima.»Moje ime je Peter. Pa tvoje?« reče in mi ponudi roko. Iz vljudnosti jo sprejmem in mu povem.»Moje ime je Enageline, vsi me kličejo Eva. In glej, da se boš delal normalnega ob meni. Kot, da se ni nič zgodilo, ker drugače ti jih ne bom mogla napeti. Zaradi Ane« to mu tako zažugam, da lahko samo pokima. »No pridi Eva, da ju ne bo skrbelo« reče Peter s nežnim glasom. Prime me okoli ramena, a ga odrinem. Tako se napotiva proti Ani in Christianu, ki sta skupaj in oba prestrašena. Ani je kri čisto uplahnila z obraza. Zelo prestrašeno me gleda Ana. Christian je čisto miren.»Ful je velika soba. Kako sta dobila to sobo?« vpraša Peter.»Skrivnost« reče Christian. Zavijem z očmi. To je fantovska poteza za odvračanje teme. Tokrat nimam nič proti. Saj nočem popolnoma prestrašiti Ane. Nevem, če Ano že pozna ali ne. Če jo pozna tega ne pokaže. »In kakšni so načrti za danes?« vprašam s prekrižanimi rokami. »Danes popoldne ne bomo ni počeli, da si odpočijeta. Zdaj bomo naročili hrano v sobo. Zvečer pa bomo šli v kino.« reče Ana. Jaz se nasmejim Ani, ker me pozna in bo zagotovo izbrala kako romanco. In ona je tudi za romantiko. »No potem pa grem v sobo, da se bom razkomotila.« rečem prijazno. »aja Ana potem bom prišla in ti naredila frizuro, če ti je prav.« ona samo pokima in reče. »Ok. Prišla te bom iskati, ko bo prišla hrana« pokimam in primem za kovčka. Nakar pa Peter prime za ročico kvčka in me pa ustavi in reče.»Jaz se bom tudi razkomotil. Ti pomagam?« me vpraša. Jaz ga samo prebodem s pogledom in mu kovček iztrgam iz rok. Ne popuščaj. Daj, da bo imel občutek krivde. si rečem in grem proti vratom. Odprem jih in ko stopim v sobo je velikanska. Velika je za eno četrtino nogometnega igrišča. Res je velika. Vrata se odpirajo proti sobi in se dajo odpreti čisto do stene. Na desno je kakšne tri metre oddaljen balkon. Na sredini sobe je velika zakonsak potelja. Večja kot od mojih staršev. Na lesenih drogih je zgoraj razobešen baldahin. Soba je v prečudovitih odtenkih rdeče. Na tleh je seveda neka čudna preproga, ki sega do vseh koncev v sobi. Ta preproga je svetlo rdeče barve. Na nasprotni strani postelje je lesena miza s stolom. Na koncu sobe so še ena vrata. Ta so narejena iz istega lesa kot miza. Vrata so le meter oddaljena od stene na levi. Zraven vrat na desni je omara. Res velika. Skoraj tako velika kot postelja. Stopim globje v sobo. Kovčka pustim stati zraven postelje in se odpravim proti vratom. Le nekaj metrov strn od mize je ogledalo, ki je široko en meter. Na vsaki strani postelje je majhna nočna omarica in na vsaki je lučka. Stopim do vrat. Odprem jih in ko vidim pred sabo velikansko kopalnico si pokrijem usta. Zajamem zrak. Na sredini kopalnice je velika banja za dva odrasla človeka. V desnem kotu je kabina ki se odpira proti vratom. Obdaja jo stekel, ki je dolg dva metra. Na levi steni je velik pult z dvema umivalnikoma in ogledalom v velikosti pulta. Med umivalnikoma in tušom je prazen prostor, ki ga krasi velika slika. Slikana je voda. Slika je prečudovita. Ampak zraven desne strani slike so še ena vrata. Istega lesa kot ta za v kopalnico. Ploščise so take mešane belo-modre barve. Zraven tuša je kot nekekšna omara s brisačami. Različnih velikosti. Vse so bele barve. Stopim k vratom. Ko jih odprem je tam še nek manjši prostor. Čeprav vseeno pol tako velik kot kopalnica. Noter je samo straniščna školjka. Odpravim se ven iz kopalnice. Ne zmenim se za Petra. Stopim proti balkonu.

Se beremo!