Ojla,
da ne bo kdo misli da je kaj zamudil, ker nisem nič pisala. Enostavno... ni šlo. No tu je še zadnje.

»Glede tistih škatlic« to reče. Jaz se na začetku sploh ne spomnim o čem ona govori potem pa mi potegne. Aja tisiti škatlici za kondome. Saj res. Tisto me je pa res presentilo.»Ja?« vprašam.»Prosim ne povej nikomur. To bo najina majhna skrivnost« reče.»Zakaj pa?« vprašam. Občutek imam, da je to vprašanje eno izmed najbolj butastih vprašanj.»Ker me bo Ana začela zasliševati kdo mi jih je dal, zakaj, kdaj in podobna vprašanja. Jaz pa nočem, da bi potem še kaj narobe sklepala« reče in me pogleda v potrditev. Pokimam. Čisto je otrpila. Samo gleda me.»Na varnem je. Nikomur je ne bom povedal« rečem. S tem jo nekoliko pomirim in se sprosti. Še vedno se vidi, da jo skrbi a je malo bolj pomirjena. Do gledališča prideva v popolni tišini. Nobeden več ne spregovori. Nihče si ni upal nič reči. Končno smo prispeli pred kino. Res je velik. Ko vstopiš je notri vse črno. Le naslonjači so beli. Na levi je vstopna točka. Na desni pa je pult za karte in pokovko. Stopimo do pulta. »Pozdravljeni, štiri karte za film Preden umrem prosim in dve veliki kokici. Pa še dve vodi, eno coca-colo in en ledeni čaj« reče Ana. V tisti njeni angleščini. Ta gospod ji še pokaže kje. In ona označi na sredini. On to začne izpolnjevati naročilo.»O moj bog! Anastassia ne bi si drznila!« reče Eva. Seveda v slovenščini.»O pa kako še, da bi si drnila Evangeline« reče Ana.»Ne pa ne Ana« reče spet Eva.»O ja pa bi Eva!« reče Ana nazaj.»Ne, ne bi si. Ne, ne, ne... Ne bi si drznila Ina« reče Eva. Kdo sploh je Ina. Do mene stopi Christian in reče»Ina je tretje ime za Anastassia. Ina jo kliče od Eve brat« pojam nimam kje je to zvedel, a mi je popolnoma vseeno.»O ja pa bi si Lina in to ti veš« ji zažuga Ana. Spet čudno pogledam in Christian mi razloži, da je Lina tretje ime za Evangeline.No potem se nekako pomirita in lahko v miru gremo gledati film.


Ps:. Za vse tiste, ki si konca ne morete zamisliti sem ga napisala. Knjiga še ni zaključena. Preveč strani in premalo časa pa še ni vse tako kot mora biti. Zato vam podrajam zaključek. Uživajte!!!

Evangeline
Stojim pred letališčem in Peter me drži za roko. Zdaj sva par. Vse moje skrbi, da nama ne bo uspelo so izginile. Zdaj sva samo midva. In ljubim ga. Res. Takšno veliko srce ima, da se grem lahko skrit v njega. Res je veliko. Prav presrečna sem, da ni obupal nad mano. Ko bo letalo vzletelo bova obstajala samo še midva.Sploh me ne moti, da je zelo znana filmska zvezda. Samo, da je moj.
"Prideš Srce?" me vpraša Peter.
"Adijo Ana in adijo Christian" rečem in stopim do Ane in jo objamem.
"Želim vama veliko sreče Ana" rečem med objemom.
"Jaz pa tebi Eva" reče Ana. Potem stopim do Christiana in še njega objamem. Med objemom mu na uho šepnem
"Pazi nanjo" in on mi pokima. Spustim Chrisiana in se odparvim do Petra. Spet ga primem za roko, da se najini prsti prepletajo. Ana in Christian stopita v avto in se odpeljeta. Takrat pa me Peter nepričakovano objame okoli pasu in me poljubi. V usta mi potisne svoj jezik. Res se zna zelo dobro poljubljati. In začisto petico bi mu dala za francoske poljube. Res je odličen. Včasih so se mi gnusili zdaj so mi pa navada. Ko se nehava poljubljati sem cela zadihana in omamljena.
"Pridi Miška" reče in me prime nazaj za roko in oddideva.
Odideva prosti svobodi.
Odideva proti sreči.
Odideva proti ljubezni.
Odideva proti jutrašnjemu dnevu.

Hvala za vso podporo. In upam, da bo še kdo doživel tak srečen konec.