Zunaj je sijalo sonce, in metalo močno svetlobo na ljubljanske ulice. Po trgu so se sprehajali turisti in domačini, ki so se odločili za sprehod. Bila bi prav lepa sobota, če ne bi šestindvajsetletna Elizabeta (vsi so jo klicali Liza. Nazadnje so ji rekli Elizabeta v porodnišnici, ko so morali podati ime za na uradne papirje) nekaj naklepala.
Oblačila je metala v kovčke in znova ter znova ugašala telefon, ki je vztrajno zvonil. Zaslona sploh ni pogledala, vedela je, da jo kliče njen fant.
Telefon je ponovno zavibriral in melodija Dance monkey je začela odmevati po dvosobnem stanovanju, v katerem je Liza živela. Ime 'Elvis' se je pojavilo na zaslonu. Liza je zavzdihnila, se stegnila do telefona in ga ponovno izključila, kot šestkrat prej v zadnjih petih minutah. Ni se želela ukvarjati še z Elvisom. Sledila je svojim sanjam, kakor so ji v otroštvu vsi govorili da mora, vendar ni bilo nobenemu vredno omeniti, da je slediti svojim sanjam presneto težko. Nihče ni omenil puščati zadnjih 26 let svojega življenja v Sloveniji in odleteti v Ameriko, če to pomeni slediti svojim sanjam, si je mislila Liza, medtem ko je v kovčke pakirala še zadnja oblačila in čevlje.
Nenadoma je pri vratih pozvonilo in Liza je od nenadnega presenečenja trznila, ter se panično ozrla po sobi. Bilo je očitno, da odhaja. Kovčki in škatle povsod. Ni imela časa pospravljati, niti ni imelo smisla.
»Pa dajmo.« Si je zamrmrala v brado in stopila k vratom. Počasi jih je odklenila in odprla, ter se znašla iz oči v oči z Elvisom. On pa ni čakal niti trenutka.
»Zakaj mi ne odgovarjaš na klice?!« Je histerično rekel, ter brez povabila stopil v napol prazno stanovanje. »In kaj je vse to?!« Hodil je po sobi in se ni ustavil, premetaval je škatle in kovčke in obupno poskušal ugotoviti kaj se dogaja.
»Umiri se.« Je rekla Liza in zaprla vrata stanovanja.
»Umirim naj se?!« Je ponovno rekel Elvis. »Ti si tista ki mi zadnji teden ne odgovarja na klice, se me izogiba, me ignorira in je povsem in popolnoma čudna!«
»Oprosti.« Je skesano odvrnila Liza. Res ji je bilo žal, vendar se ni imela moči spoprijeti še z enim človekom, ki bi močno vplival na njeno odločitev.
»Povej mi, kaj se dogaja.« Je rekel Elvis, sedaj bolj umirjeno. Liza je sedla na stol.
»Odhajam. V Ameriko. Sledila bom svojim sanjam, kot ste mi vsi govorili, da moram.« Mu je razložila.
»Ja, ampak nihče ni rekel pustiti vse za sabo brez pojasnila.« Ji je užaljeno odvrnil Elvis in se zazrl skozi okno na sončne ljubljanske ulice.
»Oprosti.« Mu je še enkrat zamrmrala Liza, nato pa potegnila kolena k sebi, in nanje položila brado.
»Torej… odhajaš? Kdaj?« Je začel spraševati Elvis.
»Jutri zjutraj. Imam že urejeno stanovanje in karto za letalo. Za vse je poskrbljeno. Samo nisem si upala soočati se z ljudmi, ki jih bom prizadela z odhodom. Ti si eden izmed njih.« Mu je pojasnila.
»Ja.« Je rekel Elvis. Liza je bila kar malce prizadeta. Ona mu pove vse, in v zameno dobi 'ja'?
»To je vse? Nič… vso srečo, rad te imam, podpiram te,… 'ja'?«
»Kaj pa pričakuješ v odziv? Zadnja tri leta sva skupaj, in nekega lepega dne se odločiš iti na drugi konec sveta?«
»No…« Liza ni imela več besed. Vedela je, da ima Elvis prav, vendar, trmasta kot je bila, tega ni hotela priznati. »Mislim, da je najbolje, da greš.« Je na koncu rekla, ter vstala, češ 'pospremila te bom do izhoda'. Elvis je zazijal.
»Saj nisi resna, kajne?« Je izustil, ter obstal na mestu.
»Pojdi.« Je še enkrat rekla Liza, vendar ga ni pogledala v oči. Podrobno je preučevala tla stanovanja, da se njen in Elvisov pogled ne bi srečala.
»Ne morem verjeti.« Je zavzdihnil Elvis, odvihral mimo Lize in odšel z zaloputnjenimi vrati. Liza se je jezno pognala k še zadnjemu odprtemu kovčku, ter ga divje zaprla, da je zadrga zaškripala. Nato se je vrgla na posteljo in obraz zakopala v blazino. Tako je skrila solze, ki so ji tiho tekle po licih.
Ko se je končno umirila, so ljubljanske ulice osvetljevale le še svetilke in luči iz lokalov in restavracij. Na mizo si je pripravila potni list in letalsko karto, in se odpravila spat.
Odgovori:








I LOVE YAA!!!



Lp RoSiE
LP





















Moj odgovor:

Ljubezenska zgodba
LJUBEZEN JE ZAPLETENA ALI MOJE ŽIVLJENJE JE POLNO LJUBEZNI - UVOD (1.del)
Ogledov: 753 Odgovorov: 0
Svetovalnica
Problem
Malo se mi zdi da je vame in problem je kar tufi jaz postajam v njega.
Vem da je ful slabo in poskusam d ane ma danes sem ga se sanjala!!
Kaj naj naredim? ker bi ful rada bila z njim ampak bi me moja prijateljica ubila pa še zdi se mi nesramno.
Samo zakaj je ona tko dramatična o tem, ker pac ste bli otroci in skupi za tko 1 teden.
Ucasihse pocutim kot slaba prijateljica samo res.
Samo zato ker je enkrat sel mimo tvoje hise (je ful blizu sole) nepomeni da je vate.
Obvestila
DODATNE UGODNOSTI ZA NAROČNIKE
Naročniki revije Pil, pozor!
Na Pilovi spletni strani imate naročniki revije posebne ugodnosti. V klepetalnici lahko z drugimi naročniki klepetate v ločeni sobi klepetalnice, ustvarjate teste v Galaksiji testov ter na vseh forumih objavljate fotografije in risbe.
Vse, kar potrebujete za aktivacijo ugodnosti, je naročniška številka.
Naročniško številko dobiš na e-poštni naslov, ki si ga vpisal/a na naročilnico. Dostop do dodatnih vsebin za naročnike lahko aktiviraš tudi tako, da vpišeš ime in priimek plačnika naročnine (to je najverjetneje eden od staršev oz. skrbnikov). Če številke nikakor ne najdeš, piši na revije@mladinska-knjiga.si in ti bomo pomagali.
Kam vneseš naročniško številko? Klikni desno zgoraj na svoj vzdevek in izberi “Dostop za naročnike” ali pojdi direktno na povezavo https://www.pil.si/mojprofil/aktivacija.