STISKA

Ko v kotu stisnjen sediš,
sam in brez idej,
sam sebe vsak dan loviš,
s tesnobo v sebi se zmeraj zbudiš.

Takrat ko se obremenjuješ,
nemir v sebi prebudiš,
z nenehnim strahom se srečuješ
in noč komaj prespiš.

Po fazi nemira
začutiš tesnobo,
glava te vse bolj ovira
in zapiraš se v sobo.

Takrat si sam,
nihče te ne zna pomiriti,
še sama povedati ne znam,
kako je takrat,
ko se noben s tabo ne zna pogovoriti.

Takrat je vse huje
in vse stokrat težje,
vse je osamljeno in tuje,
ko se svet nate sesuje.

Stela Voglar, 8. b
OŠ KIDRIČEVO