Ne razumem odraslih ki hitijo,
in življenja ne živijo.
Vsi le hitijo in hitijo,
ker časa se bojijo.
Niso kot jaz ali ti, ki za knjigami sediva,
in se časa ne bojiva.
Pred nama je življenje,
čas dal je dovoljenje.
Počneva kar hočeva,
in se bolj po redko zjočeva.
Nič naju ne skrbi,
prav vseeno nama je kam bomo šli.
Veseliva se dni,
ko sonce se smeji.
Sva brez skrbi,
in domišljija proste ima poti.

Če ti je bila pesmica ušeč bi mi bilo fajn, da stisneš:heart: ( s tem poveš da mogoče ne pišem slabih pesmic( ker jaz pač mislim da niso dobre ampak me prijatelji prepričujejo v nasprotno, zanje sem jo tudi objavila.))
#VSE ZA PRIJATELJE