Nekaj o disleksiji
6
Hoj hoj,:hugging:
danes pa bom napisala nekaj o disleksiji. Verjetno jo poznate, kot motnjo pri branju in pisanju oz. zamenjavi črk (na primer b-d ali p-g). Ampak povedala vam bom še kaj več…
Za začetek pa razjasnimo nekaj o naših možganih:clipboard:: so središče za sprejemanje in obdelavo informacij. Imajo veliko nalog – uravnavajo dihanje, srčni utrip, prebavo ter naše razmišljanje. Prav zato imajo pomembno vlogo tudi pri disleksiji. Ta je povezana predvsem z delovanjem leve možganske hemisfere, kjer sodelujeta dve področji – zadnji del ter čelni reženj, ki skupaj omogočata branje, pisanje in razumevanje besedil. Vsak posebej ima svojo nalogo. Prvi pomaga pri povezovanju črk z glasovi in razumevanju besed, drugi pa pri izgovorjavi ter oblikovanju besed. Se pravi, če gre z njima kaj narobe, nastane disleksija.
Verjetno vam je po tem že jasno, da disleksija ni bolezen, je le drugačno delovanje možganov. Lahko pa jo pridobimo zaradi dednosti, kar pomeni, da jo je mogoče imela tvoja babica iz drugega kolena, pa jo vseeno dobiš ti. Dobiš pa jo še na druge načine. Na primer pri malo drugačnem razvoju možganov ali drugačnih povezav (v možganih).
Skratka, disleksija je specifična učna težava, ki je bolj značilna pri fantih. Poznamo pa tudi več stopenj nje. Blage in zelo učno težavne, zaradi katerih lahko dobiš celo posebno potrdilo. A vsako stopnjo se da natrenirati oz. vsaj zmanjšati. Za to moraš pač veliko brati, pisati, poslušati, izgovarjati…:books:
No, konec koncev pa ni nič hujšega, če imaš voljo, da jo izničiš. Imam jo tudi jaz, sicer bolj blago a vseeno opazno.
Upam, da zdaj veste kaj več o disleksiji.:white_check_mark:
Adijo! :heart:
danes pa bom napisala nekaj o disleksiji. Verjetno jo poznate, kot motnjo pri branju in pisanju oz. zamenjavi črk (na primer b-d ali p-g). Ampak povedala vam bom še kaj več…
Za začetek pa razjasnimo nekaj o naših možganih:clipboard:: so središče za sprejemanje in obdelavo informacij. Imajo veliko nalog – uravnavajo dihanje, srčni utrip, prebavo ter naše razmišljanje. Prav zato imajo pomembno vlogo tudi pri disleksiji. Ta je povezana predvsem z delovanjem leve možganske hemisfere, kjer sodelujeta dve področji – zadnji del ter čelni reženj, ki skupaj omogočata branje, pisanje in razumevanje besedil. Vsak posebej ima svojo nalogo. Prvi pomaga pri povezovanju črk z glasovi in razumevanju besed, drugi pa pri izgovorjavi ter oblikovanju besed. Se pravi, če gre z njima kaj narobe, nastane disleksija.
Verjetno vam je po tem že jasno, da disleksija ni bolezen, je le drugačno delovanje možganov. Lahko pa jo pridobimo zaradi dednosti, kar pomeni, da jo je mogoče imela tvoja babica iz drugega kolena, pa jo vseeno dobiš ti. Dobiš pa jo še na druge načine. Na primer pri malo drugačnem razvoju možganov ali drugačnih povezav (v možganih).
Skratka, disleksija je specifična učna težava, ki je bolj značilna pri fantih. Poznamo pa tudi več stopenj nje. Blage in zelo učno težavne, zaradi katerih lahko dobiš celo posebno potrdilo. A vsako stopnjo se da natrenirati oz. vsaj zmanjšati. Za to moraš pač veliko brati, pisati, poslušati, izgovarjati…:books:
No, konec koncev pa ni nič hujšega, če imaš voljo, da jo izničiš. Imam jo tudi jaz, sicer bolj blago a vseeno opazno.
Upam, da zdaj veste kaj več o disleksiji.:white_check_mark:
Adijo! :heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo zanimivo...
Zelo...
Zelo...
Zelo...
Zelo...
Skratka...
Obožujem
Zelo...
Zelo...
Zelo...
Zelo...
Skratka...
Obožujem
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful dobr zdej bojo tut tisti k mislijo da je niki ful narobe stabo ceas dusleksijo vedl da je to sict ok
ful dobr
ful dobr
1
Moj odgovor:
Težava
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
hmm... mam problem
V glavnem, js ne maram svoje babi in svojega dedka po očetovi stvari zarad stvari k so se zgodile v preteklosti (psihično nasilje in fizično tudi). men gre na živce kr ju vseeen morem obiskovat in se delat da ju mam rada. to počnem za to, da bi bil moj oče srečen. ampak vsakič ko ju (še posebej njega) pogledam v oči, se spomnem na vse kar je naredil meni in sestrici. strah me je ko ga vidim, hkrati pa v meni tli jeza. o tem se ne morem z nikomer pogovarjat ker bi bil moj oče užaljen, mama razočarana itd..
hvala da ste prebrali. prosim odgovorite🥺
hvala da ste prebrali. prosim odgovorite🥺



Pilov blog