Hej! Upam, da vam je bil 1.del všeč in že tukaj 2.del.
Uživajte ob branju.

Prevzel me je grozen občutek. Neko dekle je vohunilo za nama. Nisem vedela kaj bi naredila.
Najprej sve jo z Lolo hotele ignorirati nato pa je na plano privlekla fotoaparat in naju začela slikati.
"Ej!!!Kaj pa misliš, da počneš?!?!" sem ji zakričala.
Vstala sem ona pa se je obrnila in začela teči.
Pognala sem se za njo. Tekla je zelo počasi zato sem jo z lahkoto dohitela.
Ko sem bila že čisto pri njej sem jo močno povlekla za rokav. Ustavila se je.
" Spusti me!!" je kričala.
"Spusti, spusti, spusti!"
"Kdo si in zakaj vohuniš za mano in mojo prijateljico?" sem jo vprašala.
"Neboš razumela." je zasikalo dekle.
"Povej mi!" sem zakričala.
"Po toliko letih sem te spet videla..." Je začela punca, pa sem jo prekinila.
"Saj te še nikoli nisem videla".
"Ja si me. Ne spomniš se me zaradi prometne nesreče. Jaz sem Ayniss" je rekla.
" Kakšna prometna nesreča?!! O čem vendar govoriš?!!Še nikoli prej te nisem videla! Nikoli nisem bila udeležena v nobeni prometni nesreči!" sem se razburjala.
" Poslušati me moraš!" je zavpila punca.
Utihnila sem.
"Tvoji strarši niso tvoji pravi starši..." začela je jaz pa sem ji prisolila zaušnico.
"Aisha. Prosim..." je zašepetala.
" Prosim??Aisha? Moje ime je Megan!" sem se zgrozila.
" Moja sestra si...Prosim poslušaj me." je nadaljeval.
"Bolna si! Sploh te ne poznam! " sem zavreščala in stekla proti Loli.
"Kaj je bilo?" me je vprašala Lola.
"Punca je bolna.Trdi, da je moja sestra!"
Pograbila sem kolo.
" Greve!" sem rekla.
"Ah... Pusti jo. Saj vidiš, da ima težave sama s seboj" je rekla Lola, ko sve se odpeljale.