*b*:BLOOD WARNING:*b*
Kamenček prileti v dekle, ki je zajemalo vodo iz bližnjega potoka.
"Glenn! Nehaj mi težiti. Če želiš kosilo mi pusti delati."
"Daj, no sestra. Igrala bi se."
"Vem. Ampak se ne morava igrati dokler ne neham z delom."
"To vedno rečeš."
Dekle odloži vedro z vodo k šotoru. Vzame nož in začne rezati korenje.
"Lahko še jaz?" Vpraša Glenn in se nasloni na starejšo sestro.
"Glenn, ne. Veš da si še premajhna," ji reče Alex.
"Pa saj imam že 9 let. Nisem več majhna. Mami je ve-"
"Ne govori o njej."
Glenn se namršči.
"Zakaj pa ne greš na tisto akademijo? Kakor mi vedno praviš so naslednjega tedna sprejmni."
"Kdo bo pa zate skrbel?"
"Dol v vasi je tista gospa, ki bi me lahko pazila. Tista gospa pri kateri me odložiš ko greš na tržnjico."
"Stara je že in ko te odložim pri njej stavim, da ji dam pre več dela. Kljub temu pa smejo na akademijo le fantje."
Glenn zgrabi sestrino roko in iz nje vzame nož, ki ga vrže v travo. Alex jo jezno pogleda in da korenček v lonec.
Glenn odhiti v šotor in prinese škarje.
"Na. Pa si postriži lase."
Alex se zasmeje in vzame škarje in njene roke.
"Glenn, ne bom se več prerekala s tabo. Pojdi nabrat nekaj vejic."
Zelenolasa Glenn malce jezna na sestro odhiti v goz po tistih nekaj vejic.
Gozd pozna kot lasten žep in še ni zašla s poti.
Kljub temu pa jo je zanimala ena in edina pot ob slapu.
Alex ji je vedno govorila kako nevarna je pot ob slapu.
Govorila ji je zgodbe o pošasti pod slapom, zgodbe o ponesrečenih turistih. Glenn sploh ni vedela kaj je izmišljeno in kaj ne. Devetletna punčka kakršna je Glenn bi verjela vsemu. Če bi ji na primer rekel, da je njna plišata čebela živa bi jo Glenn začela harniti, ji dajati vodo, se z njo pogovarjati in nebi odnehala dokler čebela nebi vzletela na kakšno rožo na travniku.
Alex pomeša juho v loncu.
Večkrat je že razmišljala o akademiji. Letos je dopolnila 14 let in lahko bi poiskusila na sprejemnih izpitih. Vedela je veliko o pošastih in kdaj pa kdaj Glenn pokaže kakšen trik, ki se ga je naučila od vaških lovcev.
Alex pogleda k višku v nebo. Sonce že zahaja in Glenn se še ni vrnila.
"Verjetno spet trmari in je v drevesni hiški. Saj bo prišla nazaj."
To je vedno držalo.
Kadar je bila Glenn jezna ali trmasta je odšla v drevesno hiško blizu jase v gozdu. V hiški je Alex vedno hranila sir, kruh in vodo.
Glenn se je čez kakšen dan vrnila. Ali pa je samo prespala noč tam. Alex in Glenn sta sprva živeli v tisti hiški. Glenn je bila še dojenček in je v hiški živela le eno leto preden je Alex kupila šotor. Še vedno pa sta z Alex prespali v hiški kakšen teden ali dva in sta tam živeli. Zato Alex popolnoma zaupa Glenn. Glenn že zna brati, nabirati užitne sadeže, seštevati do 10 in še marskiaj. Le pisanje ji ne gre od rok.
Glenn je vedela kdaj bo dobila kazen saj je dobro vedela kaj mora narediti narobe.
Alex poje tisto juho in se stušira v ogromnem lesenem škafu, se obleče v ponošeno rumeno tuniko in se pripravi na spanje. Glenn bo že prišla. Če ne pride pa jo bo pač šla iskati.
-----------
Žvrgolenje ptic prebudi plavolaso Alex iz trdnega spanca. Gotovo je okoli šestrih zjutraj. Dovolj svetlo, da gre po Glenn.
Obleče tiste ponošene hlače in preveliko majico, pograbi palico in gre v gozd.
"Glenn! Spusti dol lestev!"
Alex stoji pod hiško na starem hrastu, ki je segal visoko v nebo.
"Kaj sem sploh storila, da nočeš dati te lestve dol?"
Starejša sestra zgrabi vrv in jo močno potegne. Vzvod zaškrta in lestev pride na tla.
"Dvomim , da boš dobila kosilo danes."
Odvrže stvari in spleza po lestvi navzgor.
Odprt lesen prostor je lepo pometen.
Vseeno pa je bilo za Alex nekam tiho.
Na deblu so z žeblju pribite lesene ploščice po katerih lahko splezaš v zgornje nadstropje. Tam je urejena nekakšna spalnica.
Alex hutro spleza gor in osuplo obstane.
Kje je Glenn?
"Ampak..."
Če Gelnn ni tukaj, kje je?
Alex zgrabi stvari in ve, da tisto kar bo naredila... nevarno je amapk mora poskusiti.
Pot ob slapu. Tja mora. Če je Glenn odšla tja je res malo upanja da je preživela ampak mora se prepričati.
---------
Alex preseneti konec poti. Kar naenkrat se je pot nehala in jo pripeljala do roba neke pečine.
Morala si je priznati, da jo je strah. Po blatu je hodila dve uri samo za to, da je prišla do tiste pečine. Dobro, ja, razgled, ki ti ga podaja je veličasten ampak to ni nekaj zaradi česar je vsa krvava okoli gležnjev od tistih trnjev.
Uleže se v blato in pomoli glavo prek pečine.
Sploh ni vedela kaj naj si misli. Tam doli je ležala Glenn, kri ji je tekla z glave in oči je imela uprte naravnost v Alex. Njena rdeča oblekica je čisto strgana in njene zelene kitke niso več spete z dvema rdečima mašnjicama. Tudi zelene so bolj malo. Več ali manj so čisto rjave od blata.
"Glenn!"
Alex se zapodi čez pečino in spozna, da je naredila ogromno napako.
Kako se bo ustavila?
Po blatu je drsela z lahkoto.
Poprime po palici in jo zapiči pred sabo.
Hrastov les se zarije v blato in nova težava je tu.
Kaj zdaj?
Alex zgrabi za palico in nepričakovano jo vrže čeznjo. V strahu drži odprte oči in to takoj obžaluje. Zagleda kol palice, ki se približuje njenemu očesu.
Zavpije od bolečine, ki jo začuti v levem očesu in takoj ve kaj se je zgodilo.
Z vso silo trešči na prsa, ki jo grozno zabolijo.
Po blatu zdrsi še nekaj metrov proti dnu.
Kri ji lije iz očesa, joka se, grize si členke in ustnice, da ji krvavijo, da bi zadržala kričanje bolečine.
Toda vsaj divjega spusta je konec.
Izmučena se še z zadnjimi močmi splazi k mrtvi Glenn.
Solze ji pritečejo in ni več morala zdržati od obupa, žalosti in bolečine zakriči.
Prime sestrino roko.
"Glenn... Oh, Glenn..."
Alex pogladi njen obraz.
Nič. Lahko jo samo še umijem, da bo vsaj čista.
Stopi do vode in jo zajame z roko. Polije jo na Glennin spokojni obraz in ji dobro umije lase.
*i*Ne morem je spraviti gor. Pre strmo je. Pa tudi moči nimam.*i*
Zapre Glennine modre oči in se sleče.
Skoči v ledeno vodo in gre takoj spet ven.
Voda jo je pri priči spravila k sebi.
Alex še zadnjič ošine svojo sestro in zagleda razcefrano nogo.
Pomakne se bližje in ji premakne nogo.
Izpod noge se zlije nekaj krvi in pokaže se kost.
Alex se zgrabi za trebuh in se izbruha za neko drevo.
"Oprosti Glenny."
Oko zavije v svojo majico.
Sedaj jo čaka težavna pot nazaj gor.
-------------------------------
Ajo.
Upam, da vam je bil prvi del všeč.
Komentiraj, da ne zamudiš naslednjih delov pa se po želji naroči.
Cya
Kamenček prileti v dekle, ki je zajemalo vodo iz bližnjega potoka.
"Glenn! Nehaj mi težiti. Če želiš kosilo mi pusti delati."
"Daj, no sestra. Igrala bi se."
"Vem. Ampak se ne morava igrati dokler ne neham z delom."
"To vedno rečeš."
Dekle odloži vedro z vodo k šotoru. Vzame nož in začne rezati korenje.
"Lahko še jaz?" Vpraša Glenn in se nasloni na starejšo sestro.
"Glenn, ne. Veš da si še premajhna," ji reče Alex.
"Pa saj imam že 9 let. Nisem več majhna. Mami je ve-"
"Ne govori o njej."
Glenn se namršči.
"Zakaj pa ne greš na tisto akademijo? Kakor mi vedno praviš so naslednjega tedna sprejmni."
"Kdo bo pa zate skrbel?"
"Dol v vasi je tista gospa, ki bi me lahko pazila. Tista gospa pri kateri me odložiš ko greš na tržnjico."
"Stara je že in ko te odložim pri njej stavim, da ji dam pre več dela. Kljub temu pa smejo na akademijo le fantje."
Glenn zgrabi sestrino roko in iz nje vzame nož, ki ga vrže v travo. Alex jo jezno pogleda in da korenček v lonec.
Glenn odhiti v šotor in prinese škarje.
"Na. Pa si postriži lase."
Alex se zasmeje in vzame škarje in njene roke.
"Glenn, ne bom se več prerekala s tabo. Pojdi nabrat nekaj vejic."
Zelenolasa Glenn malce jezna na sestro odhiti v goz po tistih nekaj vejic.
Gozd pozna kot lasten žep in še ni zašla s poti.
Kljub temu pa jo je zanimala ena in edina pot ob slapu.
Alex ji je vedno govorila kako nevarna je pot ob slapu.
Govorila ji je zgodbe o pošasti pod slapom, zgodbe o ponesrečenih turistih. Glenn sploh ni vedela kaj je izmišljeno in kaj ne. Devetletna punčka kakršna je Glenn bi verjela vsemu. Če bi ji na primer rekel, da je njna plišata čebela živa bi jo Glenn začela harniti, ji dajati vodo, se z njo pogovarjati in nebi odnehala dokler čebela nebi vzletela na kakšno rožo na travniku.
Alex pomeša juho v loncu.
Večkrat je že razmišljala o akademiji. Letos je dopolnila 14 let in lahko bi poiskusila na sprejemnih izpitih. Vedela je veliko o pošastih in kdaj pa kdaj Glenn pokaže kakšen trik, ki se ga je naučila od vaških lovcev.
Alex pogleda k višku v nebo. Sonce že zahaja in Glenn se še ni vrnila.
"Verjetno spet trmari in je v drevesni hiški. Saj bo prišla nazaj."
To je vedno držalo.
Kadar je bila Glenn jezna ali trmasta je odšla v drevesno hiško blizu jase v gozdu. V hiški je Alex vedno hranila sir, kruh in vodo.
Glenn se je čez kakšen dan vrnila. Ali pa je samo prespala noč tam. Alex in Glenn sta sprva živeli v tisti hiški. Glenn je bila še dojenček in je v hiški živela le eno leto preden je Alex kupila šotor. Še vedno pa sta z Alex prespali v hiški kakšen teden ali dva in sta tam živeli. Zato Alex popolnoma zaupa Glenn. Glenn že zna brati, nabirati užitne sadeže, seštevati do 10 in še marskiaj. Le pisanje ji ne gre od rok.
Glenn je vedela kdaj bo dobila kazen saj je dobro vedela kaj mora narediti narobe.
Alex poje tisto juho in se stušira v ogromnem lesenem škafu, se obleče v ponošeno rumeno tuniko in se pripravi na spanje. Glenn bo že prišla. Če ne pride pa jo bo pač šla iskati.
-----------
Žvrgolenje ptic prebudi plavolaso Alex iz trdnega spanca. Gotovo je okoli šestrih zjutraj. Dovolj svetlo, da gre po Glenn.
Obleče tiste ponošene hlače in preveliko majico, pograbi palico in gre v gozd.
"Glenn! Spusti dol lestev!"
Alex stoji pod hiško na starem hrastu, ki je segal visoko v nebo.
"Kaj sem sploh storila, da nočeš dati te lestve dol?"
Starejša sestra zgrabi vrv in jo močno potegne. Vzvod zaškrta in lestev pride na tla.
"Dvomim , da boš dobila kosilo danes."
Odvrže stvari in spleza po lestvi navzgor.
Odprt lesen prostor je lepo pometen.
Vseeno pa je bilo za Alex nekam tiho.
Na deblu so z žeblju pribite lesene ploščice po katerih lahko splezaš v zgornje nadstropje. Tam je urejena nekakšna spalnica.
Alex hutro spleza gor in osuplo obstane.
Kje je Glenn?
"Ampak..."
Če Gelnn ni tukaj, kje je?
Alex zgrabi stvari in ve, da tisto kar bo naredila... nevarno je amapk mora poskusiti.
Pot ob slapu. Tja mora. Če je Glenn odšla tja je res malo upanja da je preživela ampak mora se prepričati.
---------
Alex preseneti konec poti. Kar naenkrat se je pot nehala in jo pripeljala do roba neke pečine.
Morala si je priznati, da jo je strah. Po blatu je hodila dve uri samo za to, da je prišla do tiste pečine. Dobro, ja, razgled, ki ti ga podaja je veličasten ampak to ni nekaj zaradi česar je vsa krvava okoli gležnjev od tistih trnjev.
Uleže se v blato in pomoli glavo prek pečine.
Sploh ni vedela kaj naj si misli. Tam doli je ležala Glenn, kri ji je tekla z glave in oči je imela uprte naravnost v Alex. Njena rdeča oblekica je čisto strgana in njene zelene kitke niso več spete z dvema rdečima mašnjicama. Tudi zelene so bolj malo. Več ali manj so čisto rjave od blata.
"Glenn!"
Alex se zapodi čez pečino in spozna, da je naredila ogromno napako.
Kako se bo ustavila?
Po blatu je drsela z lahkoto.
Poprime po palici in jo zapiči pred sabo.
Hrastov les se zarije v blato in nova težava je tu.
Kaj zdaj?
Alex zgrabi za palico in nepričakovano jo vrže čeznjo. V strahu drži odprte oči in to takoj obžaluje. Zagleda kol palice, ki se približuje njenemu očesu.
Zavpije od bolečine, ki jo začuti v levem očesu in takoj ve kaj se je zgodilo.
Z vso silo trešči na prsa, ki jo grozno zabolijo.
Po blatu zdrsi še nekaj metrov proti dnu.
Kri ji lije iz očesa, joka se, grize si členke in ustnice, da ji krvavijo, da bi zadržala kričanje bolečine.
Toda vsaj divjega spusta je konec.
Izmučena se še z zadnjimi močmi splazi k mrtvi Glenn.
Solze ji pritečejo in ni več morala zdržati od obupa, žalosti in bolečine zakriči.
Prime sestrino roko.
"Glenn... Oh, Glenn..."
Alex pogladi njen obraz.
Nič. Lahko jo samo še umijem, da bo vsaj čista.
Stopi do vode in jo zajame z roko. Polije jo na Glennin spokojni obraz in ji dobro umije lase.
*i*Ne morem je spraviti gor. Pre strmo je. Pa tudi moči nimam.*i*
Zapre Glennine modre oči in se sleče.
Skoči v ledeno vodo in gre takoj spet ven.
Voda jo je pri priči spravila k sebi.
Alex še zadnjič ošine svojo sestro in zagleda razcefrano nogo.
Pomakne se bližje in ji premakne nogo.
Izpod noge se zlije nekaj krvi in pokaže se kost.
Alex se zgrabi za trebuh in se izbruha za neko drevo.
"Oprosti Glenny."
Oko zavije v svojo majico.
Sedaj jo čaka težavna pot nazaj gor.
-------------------------------
Ajo.
Upam, da vam je bil prvi del všeč.
Komentiraj, da ne zamudiš naslednjih delov pa se po želji naroči.
Cya
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Uper duper zgodba ampak Prosim se bom šla tud jaz izbruhat nekam zaradi očesa!
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ZAKON ZGODBA:hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::heartpulse::heartpulse::heartpulse::heartpulse::revolving_hearts::revolving_hearts::revolving_hearts::revolving_hearts:
komaj cakam naslednji del!
lysm
tvoja VOLK
komaj cakam naslednji del!
lysm
tvoja VOLK
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo zanimiva zgodba, bravo!!!
2
Moj odgovor:
sezgodi
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
samopodoba/samozavest
živijo,
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
nemorm nc druzgq rec:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::tired_face::tired_face::tired
Fuuuuuullll dobri blogi pa fulll lepe stvari ...