Pisalnica
2. Poglavje – Velika odprava
*b* ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ *b*
27. 12. 2021
(Na severnem delu Finske)
In tako se je moje potovanje začelo. Odšla sem na severni del Finske, na Laponsko. Gazila sem po snegu s svojimi novimi zimskimi čevlji, ki so bili dovolj visoki da se nisem utopila v snegu. Pa saj ne, da starša nista vedela, da nisem šla tja, hehe, seveda, da ne (ne vesta, drugače, seveda da ne. Upam, da ne bosta izvedela)!
Zazvonil je telefon, ki sem ga imela dobro zaščitenega v žepih z obloženim puhkom. Telefon pa imam le v nujni primerih, in ne, nisem zasvojena z njim! »Lanna, takoj se vrni, ker sta tako ati pa mami rekla, vemo da si šla na konec sveta.« Se je oglasila Jeni. »Lanna, takoj pridi domov! Veš kako nas skrbi, ljubica!« Uf, čista razlika v glasovih. Jenijin čisto v redu, ampak malo preveč se je vlekel govor, mamin pa prestrašen, kot da ima po novem kokoš glavo konja! »Ste mi morali to šele zdaj povedati?! Zdaj sem že na čisto drugem delu!« Sem zavpila. Iz telefona se je zaslišal glas. Pripadal je mami. »Liam, ji boš kaj rekel?« Je vprašala mami. »Ah, mami, nima časa, preveč opravkov ima z branjem časopisa!« Je dejala Jeni. »Ne, pa ne! Poglejta to, ravno so izdali, da bodo kužke in mačke dali v živalski zapor, če bodo še naprej praskali! Novic ne smeš nikoli zamuditi!« Se je zaslišal glas druge osebe in sicer mojega atija. Prekinila sem linijo in brez premišljevanja hodila naprej.
Veter je postajal hladnejši in vedno bolj se mi je zdelo, da ne bom mogla videti pingvinov, če v tej okolici sploh živijo. Pa saj nisem prišla sem le zaradi Božička, tudi zaradi pingvinov, ker so tako luštkani, srčkani pravi lepotci! Ko smo šli enkrat z družino v živalski vrt, sem mislila, da lahko jaham pingvina, sem pa le padla na tla. Enkrat sem si za rojstni dan zaželela kostum pingvina, ampak sem ves čas se le plazila, ker si ga nisem znala odpeti. Šele takrat, ko sta v sobo prišla starša sem bila lahko končno na svobodi. Ampak zdaj moram iti, se vidimo naslednjič!
*b* ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ *b*
*modra* Ojla! *modra*
*roza* Spet sem se odločila pisati svojo pozabljeno zgodbo, Božič in jaz. Upam, da vam je bil ta del všeč. *roza*
*i* Lepo se imejte in uživajte! *i*
*i* Sladkorček *i*
*b* ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ *b*
27. 12. 2021
(Na severnem delu Finske)
In tako se je moje potovanje začelo. Odšla sem na severni del Finske, na Laponsko. Gazila sem po snegu s svojimi novimi zimskimi čevlji, ki so bili dovolj visoki da se nisem utopila v snegu. Pa saj ne, da starša nista vedela, da nisem šla tja, hehe, seveda, da ne (ne vesta, drugače, seveda da ne. Upam, da ne bosta izvedela)!
Zazvonil je telefon, ki sem ga imela dobro zaščitenega v žepih z obloženim puhkom. Telefon pa imam le v nujni primerih, in ne, nisem zasvojena z njim! »Lanna, takoj se vrni, ker sta tako ati pa mami rekla, vemo da si šla na konec sveta.« Se je oglasila Jeni. »Lanna, takoj pridi domov! Veš kako nas skrbi, ljubica!« Uf, čista razlika v glasovih. Jenijin čisto v redu, ampak malo preveč se je vlekel govor, mamin pa prestrašen, kot da ima po novem kokoš glavo konja! »Ste mi morali to šele zdaj povedati?! Zdaj sem že na čisto drugem delu!« Sem zavpila. Iz telefona se je zaslišal glas. Pripadal je mami. »Liam, ji boš kaj rekel?« Je vprašala mami. »Ah, mami, nima časa, preveč opravkov ima z branjem časopisa!« Je dejala Jeni. »Ne, pa ne! Poglejta to, ravno so izdali, da bodo kužke in mačke dali v živalski zapor, če bodo še naprej praskali! Novic ne smeš nikoli zamuditi!« Se je zaslišal glas druge osebe in sicer mojega atija. Prekinila sem linijo in brez premišljevanja hodila naprej.
Veter je postajal hladnejši in vedno bolj se mi je zdelo, da ne bom mogla videti pingvinov, če v tej okolici sploh živijo. Pa saj nisem prišla sem le zaradi Božička, tudi zaradi pingvinov, ker so tako luštkani, srčkani pravi lepotci! Ko smo šli enkrat z družino v živalski vrt, sem mislila, da lahko jaham pingvina, sem pa le padla na tla. Enkrat sem si za rojstni dan zaželela kostum pingvina, ampak sem ves čas se le plazila, ker si ga nisem znala odpeti. Šele takrat, ko sta v sobo prišla starša sem bila lahko končno na svobodi. Ampak zdaj moram iti, se vidimo naslednjič!
*b* ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ *b*
*modra* Ojla! *modra*
*roza* Spet sem se odločila pisati svojo pozabljeno zgodbo, Božič in jaz. Upam, da vam je bil ta del všeč. *roza*
*i* Lepo se imejte in uživajte! *i*
*i* Sladkorček *i*
Moj odgovor:
PikiPiki
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
A zna kdo pomagat
A je normalno da sem zalostna ker mi je en fant tkaj vsec in luskan. Pac eno leto je mlajs in me tud gleda na hodnikih ampak je fora da pomoje misle da nima sans kr sm eno leto staris in me lahko zarad tega ne doda na snapu. Pa tud jst sm bolj sramezljiva ozr nisem navajena delat ocesnega stika in ga zato ignoriram. In potm sm prou zalostna ker nikol ne bova skupaj. Tud on mislim da je bolj sramezljiv. In zdej sploh nevem ki nardit. In tud cudno se mi zdi ker sem zacela o njem kar naenkrat pred priblizno dvema tednama razmisljat tud ce prej nisem, pac kot da bi me zmanifestiral.
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(121)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(152)
Ne preberem Ti&jaz.
(52)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
kako ti je to ratal to je tok leeepppoooo:scream::open_mouth::purple_heart::blue_heart:
