Pisalnica
2. Poglavje – Velika odprava
*b* ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ *b*
27. 12. 2021
(Na severnem delu Finske)
In tako se je moje potovanje začelo. Odšla sem na severni del Finske, na Laponsko. Gazila sem po snegu s svojimi novimi zimskimi čevlji, ki so bili dovolj visoki da se nisem utopila v snegu. Pa saj ne, da starša nista vedela, da nisem šla tja, hehe, seveda, da ne (ne vesta, drugače, seveda da ne. Upam, da ne bosta izvedela)!
Zazvonil je telefon, ki sem ga imela dobro zaščitenega v žepih z obloženim puhkom. Telefon pa imam le v nujni primerih, in ne, nisem zasvojena z njim! »Lanna, takoj se vrni, ker sta tako ati pa mami rekla, vemo da si šla na konec sveta.« Se je oglasila Jeni. »Lanna, takoj pridi domov! Veš kako nas skrbi, ljubica!« Uf, čista razlika v glasovih. Jenijin čisto v redu, ampak malo preveč se je vlekel govor, mamin pa prestrašen, kot da ima po novem kokoš glavo konja! »Ste mi morali to šele zdaj povedati?! Zdaj sem že na čisto drugem delu!« Sem zavpila. Iz telefona se je zaslišal glas. Pripadal je mami. »Liam, ji boš kaj rekel?« Je vprašala mami. »Ah, mami, nima časa, preveč opravkov ima z branjem časopisa!« Je dejala Jeni. »Ne, pa ne! Poglejta to, ravno so izdali, da bodo kužke in mačke dali v živalski zapor, če bodo še naprej praskali! Novic ne smeš nikoli zamuditi!« Se je zaslišal glas druge osebe in sicer mojega atija. Prekinila sem linijo in brez premišljevanja hodila naprej.
Veter je postajal hladnejši in vedno bolj se mi je zdelo, da ne bom mogla videti pingvinov, če v tej okolici sploh živijo. Pa saj nisem prišla sem le zaradi Božička, tudi zaradi pingvinov, ker so tako luštkani, srčkani pravi lepotci! Ko smo šli enkrat z družino v živalski vrt, sem mislila, da lahko jaham pingvina, sem pa le padla na tla. Enkrat sem si za rojstni dan zaželela kostum pingvina, ampak sem ves čas se le plazila, ker si ga nisem znala odpeti. Šele takrat, ko sta v sobo prišla starša sem bila lahko končno na svobodi. Ampak zdaj moram iti, se vidimo naslednjič!
*b* ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ *b*
*modra* Ojla! *modra*
*roza* Spet sem se odločila pisati svojo pozabljeno zgodbo, Božič in jaz. Upam, da vam je bil ta del všeč. *roza*
*i* Lepo se imejte in uživajte! *i*
*i* Sladkorček *i*
*b* ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ *b*
27. 12. 2021
(Na severnem delu Finske)
In tako se je moje potovanje začelo. Odšla sem na severni del Finske, na Laponsko. Gazila sem po snegu s svojimi novimi zimskimi čevlji, ki so bili dovolj visoki da se nisem utopila v snegu. Pa saj ne, da starša nista vedela, da nisem šla tja, hehe, seveda, da ne (ne vesta, drugače, seveda da ne. Upam, da ne bosta izvedela)!
Zazvonil je telefon, ki sem ga imela dobro zaščitenega v žepih z obloženim puhkom. Telefon pa imam le v nujni primerih, in ne, nisem zasvojena z njim! »Lanna, takoj se vrni, ker sta tako ati pa mami rekla, vemo da si šla na konec sveta.« Se je oglasila Jeni. »Lanna, takoj pridi domov! Veš kako nas skrbi, ljubica!« Uf, čista razlika v glasovih. Jenijin čisto v redu, ampak malo preveč se je vlekel govor, mamin pa prestrašen, kot da ima po novem kokoš glavo konja! »Ste mi morali to šele zdaj povedati?! Zdaj sem že na čisto drugem delu!« Sem zavpila. Iz telefona se je zaslišal glas. Pripadal je mami. »Liam, ji boš kaj rekel?« Je vprašala mami. »Ah, mami, nima časa, preveč opravkov ima z branjem časopisa!« Je dejala Jeni. »Ne, pa ne! Poglejta to, ravno so izdali, da bodo kužke in mačke dali v živalski zapor, če bodo še naprej praskali! Novic ne smeš nikoli zamuditi!« Se je zaslišal glas druge osebe in sicer mojega atija. Prekinila sem linijo in brez premišljevanja hodila naprej.
Veter je postajal hladnejši in vedno bolj se mi je zdelo, da ne bom mogla videti pingvinov, če v tej okolici sploh živijo. Pa saj nisem prišla sem le zaradi Božička, tudi zaradi pingvinov, ker so tako luštkani, srčkani pravi lepotci! Ko smo šli enkrat z družino v živalski vrt, sem mislila, da lahko jaham pingvina, sem pa le padla na tla. Enkrat sem si za rojstni dan zaželela kostum pingvina, ampak sem ves čas se le plazila, ker si ga nisem znala odpeti. Šele takrat, ko sta v sobo prišla starša sem bila lahko končno na svobodi. Ampak zdaj moram iti, se vidimo naslednjič!
*b* ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ *b*
*modra* Ojla! *modra*
*roza* Spet sem se odločila pisati svojo pozabljeno zgodbo, Božič in jaz. Upam, da vam je bil ta del všeč. *roza*
*i* Lepo se imejte in uživajte! *i*
*i* Sladkorček *i*
Moj odgovor:
Fun-girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Nujno potrebujem pomoč
Živjo!
Imam veliko težavo. Jaz imam dve prijateljici s katerima se dobro razumem. Mina in Katja(izmišljeno ime). Smo se pa včeraj skregale. In Mina in Katja trenirata akrobatiko. Oni dve sta se včeraj na akrobatiki pobotali. Jaz pa sem še vedno do danes ostala skregana z Katjo.(z Mino sva ostali prijateljici). Danes pa sem se pobotala z Katjo. In potem mi je Mina povedala, da sta se oni dve že prej pobotali. Meni pa nista hoteli povedat, da ne bi bila jezna. Jaz sem Mini rekla, da ne bi bila jezna. Pa čeprav sta se Mina in Katja pobotali mi Mina še vedno govori, kako ji gre Katja na živce.
Kaj naj naredim jaz sem čisto obupana.:sob: in zelo sem jezna
Hvala za vaše odgovore.
Lp Fun-girl
Imam veliko težavo. Jaz imam dve prijateljici s katerima se dobro razumem. Mina in Katja(izmišljeno ime). Smo se pa včeraj skregale. In Mina in Katja trenirata akrobatiko. Oni dve sta se včeraj na akrobatiki pobotali. Jaz pa sem še vedno do danes ostala skregana z Katjo.(z Mino sva ostali prijateljici). Danes pa sem se pobotala z Katjo. In potem mi je Mina povedala, da sta se oni dve že prej pobotali. Meni pa nista hoteli povedat, da ne bi bila jezna. Jaz sem Mini rekla, da ne bi bila jezna. Pa čeprav sta se Mina in Katja pobotali mi Mina še vedno govori, kako ji gre Katja na živce.
Kaj naj naredim jaz sem čisto obupana.:sob: in zelo sem jezna
Hvala za vaše odgovore.
Lp Fun-girl
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
