BOŽIČNI ČETVORČKI (EMA, LENA, AŽBE IN ANŽE - SKUPNA ZGODBA)
17
PREJŠNJIČ:
Fanta sta vstopila, ampak z nasmehom na obrazu:
»Božič je že čez tri tedne! Sta kaj razmišljali o tem?« je vprašal Anže.
»Ne...Razmišljali sva o...«
»O tem da smo četvorčki, kajne?« je pravilno uganil Ažbe.
»Bravo, pravilno. Kaj naj storimo glede tega?« je vprašala Lena.
»Ne veeem...« so v en glas znova zategnili vsi skupaj.
»Kaj pa če...« je premišljal Ažbe
»Če kaj?!« so vzkliknili ostali trije.
_______________________________________________________________________
"Kaj pa če..." Ozrl se je na svoje tri sorojence, ki so ga pričakujoče gledali. Zadržal je dih, in nato razočarano izdihnil. "Nimam idej." Vrgel se je na posteljo ter se zagledal v roza strop. Tudi ostali so bili razočarani. Ažbe je bil med njimi najbolj razgledan, in imel je največ smisla za logiko.Če on ni dobil ideje, je ni nihče.
"Tako si želim, da bi bila edinka ... soba čisto zase ... jaz vedno v središču pozornosti ..." Je zasanjano rekla Ema.
"S kom bi se pa igrala?" Je užaljeno odvrnila Lena, ter v roke prijela svinčnik. Lena je bila odlična v risanju. To ji je Ema včasih zavidala, vendar čeprav je imela Ema desno roko, je bila ponosna na svoje noge: Ema je bila namreč izvrstna plesalka, kar pa Leni ni šlo v glavo: zakaj ne more ona tako usklajeno premikati nog? Vseeno sta bili zadovoljni s svojimi talenti. Zakaj desno roko? Ker so vsi štirje od A do Č (haha joke) levičarji. Ema je na Lenino vprašanje le skomignila z rameni.
"Mogoče pa vseeno ni tako slabo, da smo četverčki. Veš kako nam vsi na šoli zavidajo? In čeprav sva z Anžetom enojajčna, in vidve enojajčni posebej, smo še vedno lahko ponosni nase. Mislim - koliko četverčkov pozna-auč!" Je razglabljal Ažbe, ter metal skakajočo žogico v steno, dokler ga ni pri odboju zadela v nos, in je utihnil.
"Štiri!" Je veselo rekel Anže, ki je bil družinski šaljivec. Vsi so ga debelo pogledali.
"Štiri?" Sta Lena in Ažbe dvignila glave - Ema je cincala na kavču, ter je pri tem skočila v zrak, ter si popravila pramen las, ki ji je pod čudnim kotom padal na obraz.
"No ..." Je začel Anže z nasmehom na ustih. "Jaz sem eden, vi pa ste preostali trije." Vsi trije so zavili z očmi, ter se spet lotili vsak svojih opravkov.
"Čez petnajst minut se začne šola." Je rekel Ažbe. "In do šole imamo ... DVAJSET MINUT!" Anže je poskočil, ter pri tem prevrnil kavč na katerem je dremala Ema. Ema je telebnila na tla, ter se pri tem oprijela stola, na katerem je dostojanstveno sedela Lena in risala oko (oko je risala že štiri mesece, vendar ji po njenih besedah, še ni uspelo). Lena je zavreščala in se oprijela mize, vendar je bilo prepozno. Zletela je po zraku, in pri tem čez narisano oko potegnila dolgo debelo črto. Pristala je na vrhu Anžeta, ki ga je odneslo na hodnik. Tam je zadel vazo, ki se je nevarno zamajala in zletela iz police. K sreči se ni razbila - zadela je Lenin trebuh, deklica, že tako zaripla od jeze, pa je bila ob sapo. Kljub temu je bila v stotinki sekunde na nogah. Lena je bila prava mlada dama. Nikoli ni počela ničesar neumnega, in od vseh štirijh je bila najbolj odrasla, vendar, ko se je razburila, so se vsi skrili pred njo. To se je napovedovalo tudi tokrat.
"STE VI NORMALNI? UNIČILI STE MI RISBO!" Je zavreščala in jezno postavila vazo nazaj na polico, da so ostali porcelanasti izdelki ob tem zažvenketali. Lena se je besna ozrla po svojih sorojencih, ter pri tem ujela pogled na razdejano sobo. "IN SOBO!" Je še dodala. "ZAKAJ MORAM BITI TUKAJ RAVNO JAZ NAJODGOVORNEJŠA? ZAKAJ SEM RAVNO JAZ NAJSTAREJŠA?!"
Za točno 36 sekund!" So ji odvrnili vsi trije hkrati, kot so ji rekli vsakič, ko je imela tovrstne izpade. Lena je jezno zapihala, zgrabila torbo, ter izginila po stopnicah navzdol.
"Ne bi pogrešali tega, če bi bili edinčki?" Je previdno vprašal Anže. Ema in Ažbe sta nemo, vendar z nasmehom na obrazu pokimala.
"SLIŠALA SEM VAS!" So nato zaslišali, takoj zatem pa se je Lena spet pojavila na stopnicah. V roki je imela peresnico za risanje, ki jo je prejšnji večer po pomoti vtaknila v šolsko torbo. Sedaj jo je zabrisala navzgor, ter zadela Anžetovo glavo.
"Auč!" Je zajavkal Anže, Ema in Ažbe pa sta ga pogledala z moje-sožalje pogledom.
"Prav ti je!" Je še dejala Lena, nato pa so zaslišali korake ter loputanje vhodnih vrat. Trenutek zatem se je iz druge strani hodnika pojavila mama. Teh reči je bila že navajena, zato je bil njen glas miren vendar strog.
"Otroci? Ste spet razjezili starejšo sestro?" Je vprašala in jih pomenljivo pogledala, medtem ko je ravno brisala ponev, ki jo je potegnila iz pomivalca.
"ZA 36 SEKUND!" So kot ponavadi družno zavpili, ter zavili z očmi. Tudi mama je zavila z očmi, ter se vrnila nazaj v kuhinjo. Njen materinski čut ji je govoril, da naj gre tja in ukrepa, vendar je po enajstih letih izkušenj že ugotovila, da je to največja napaka kar jih lahko naredi. Štirje so, in sami bodo uredili svoje stvari.
"Družba?" Je vpašujoče zaklicala Ema. Brata sta ji najprej pomagala vstati, nato pa sta sledila njenemu pogledu. Na mestu, kjer je bil prej kavč, nato pa se je ob direndaju premaknila še preproga, je sedaj kraljeval starinski pokrov. Nenadoma so zaslišali korake, ter se obrnili, tako da se lopute ni videlo, ko je vstopila Lena.
"Žal mi je, družba. Vendar ..."
"ŠŠŠŠ!" So ji vsi trije zašepetali, ter ji pomignili naj pride bliže. Takoj je razumela, da je nekaj, česar ne bi smeli videti, in je zato tiho zaprla vrata, ter obrnila ključ v ključavnici. Nato je stopila bliže.
"Kaj pa ... o moj bog! Kaj je to?" Je presenečeno izjavila, vendar ni mogla več govoriti, saj ji je Ažbe zaprl usta z roko.
"Ti tepka! Če nas mama vidi, nam nikoli ne bo dovolila odptreti lopute!!" Nato je počasi snel roko iz njenih ust, in Lena je lahko zadihala.
Medtem sta Ema in Anže počasi odprla loputo, in pred njimi je zazeval predor. Sestavljale so ga stopnice, ki so se nadaljevale v temo.
"No, za TOLE bi pa bilo vredno špricati!" Je odprtih ust izdavil Ažbe, ki je imel od vseh šolo še najbolj rad.
"Se strinjam..." So zašepetali še ostali trije, in se previdno spustili navzdol po stopnicah v temo.
Lena in Ema: https://i.pinimg.com/736x/a9/f2/5b/a9f25bd083b992fdc09bd02d662bc3b9.jpg
Ažbe in Anže: https://image.shutterstock.com/image-photo/twin-brothers-on-blue-background-600w-579768982.jpg
Stopnice (le da v sobi): https://i.pinimg.com/originals/53/b8/ba/53b8babd1b968d0dbc09874e8de6259a.jpg
Soba od Eme in Lene: https://projectnursery.com/wp-content/uploads/2014/12/TheDaniels-52-1024x682.jpg
Lp, No Name
Fanta sta vstopila, ampak z nasmehom na obrazu:
»Božič je že čez tri tedne! Sta kaj razmišljali o tem?« je vprašal Anže.
»Ne...Razmišljali sva o...«
»O tem da smo četvorčki, kajne?« je pravilno uganil Ažbe.
»Bravo, pravilno. Kaj naj storimo glede tega?« je vprašala Lena.
»Ne veeem...« so v en glas znova zategnili vsi skupaj.
»Kaj pa če...« je premišljal Ažbe
»Če kaj?!« so vzkliknili ostali trije.
_______________________________________________________________________
"Kaj pa če..." Ozrl se je na svoje tri sorojence, ki so ga pričakujoče gledali. Zadržal je dih, in nato razočarano izdihnil. "Nimam idej." Vrgel se je na posteljo ter se zagledal v roza strop. Tudi ostali so bili razočarani. Ažbe je bil med njimi najbolj razgledan, in imel je največ smisla za logiko.Če on ni dobil ideje, je ni nihče.
"Tako si želim, da bi bila edinka ... soba čisto zase ... jaz vedno v središču pozornosti ..." Je zasanjano rekla Ema.
"S kom bi se pa igrala?" Je užaljeno odvrnila Lena, ter v roke prijela svinčnik. Lena je bila odlična v risanju. To ji je Ema včasih zavidala, vendar čeprav je imela Ema desno roko, je bila ponosna na svoje noge: Ema je bila namreč izvrstna plesalka, kar pa Leni ni šlo v glavo: zakaj ne more ona tako usklajeno premikati nog? Vseeno sta bili zadovoljni s svojimi talenti. Zakaj desno roko? Ker so vsi štirje od A do Č (haha joke) levičarji. Ema je na Lenino vprašanje le skomignila z rameni.
"Mogoče pa vseeno ni tako slabo, da smo četverčki. Veš kako nam vsi na šoli zavidajo? In čeprav sva z Anžetom enojajčna, in vidve enojajčni posebej, smo še vedno lahko ponosni nase. Mislim - koliko četverčkov pozna-auč!" Je razglabljal Ažbe, ter metal skakajočo žogico v steno, dokler ga ni pri odboju zadela v nos, in je utihnil.
"Štiri!" Je veselo rekel Anže, ki je bil družinski šaljivec. Vsi so ga debelo pogledali.
"Štiri?" Sta Lena in Ažbe dvignila glave - Ema je cincala na kavču, ter je pri tem skočila v zrak, ter si popravila pramen las, ki ji je pod čudnim kotom padal na obraz.
"No ..." Je začel Anže z nasmehom na ustih. "Jaz sem eden, vi pa ste preostali trije." Vsi trije so zavili z očmi, ter se spet lotili vsak svojih opravkov.
"Čez petnajst minut se začne šola." Je rekel Ažbe. "In do šole imamo ... DVAJSET MINUT!" Anže je poskočil, ter pri tem prevrnil kavč na katerem je dremala Ema. Ema je telebnila na tla, ter se pri tem oprijela stola, na katerem je dostojanstveno sedela Lena in risala oko (oko je risala že štiri mesece, vendar ji po njenih besedah, še ni uspelo). Lena je zavreščala in se oprijela mize, vendar je bilo prepozno. Zletela je po zraku, in pri tem čez narisano oko potegnila dolgo debelo črto. Pristala je na vrhu Anžeta, ki ga je odneslo na hodnik. Tam je zadel vazo, ki se je nevarno zamajala in zletela iz police. K sreči se ni razbila - zadela je Lenin trebuh, deklica, že tako zaripla od jeze, pa je bila ob sapo. Kljub temu je bila v stotinki sekunde na nogah. Lena je bila prava mlada dama. Nikoli ni počela ničesar neumnega, in od vseh štirijh je bila najbolj odrasla, vendar, ko se je razburila, so se vsi skrili pred njo. To se je napovedovalo tudi tokrat.
"STE VI NORMALNI? UNIČILI STE MI RISBO!" Je zavreščala in jezno postavila vazo nazaj na polico, da so ostali porcelanasti izdelki ob tem zažvenketali. Lena se je besna ozrla po svojih sorojencih, ter pri tem ujela pogled na razdejano sobo. "IN SOBO!" Je še dodala. "ZAKAJ MORAM BITI TUKAJ RAVNO JAZ NAJODGOVORNEJŠA? ZAKAJ SEM RAVNO JAZ NAJSTAREJŠA?!"
Za točno 36 sekund!" So ji odvrnili vsi trije hkrati, kot so ji rekli vsakič, ko je imela tovrstne izpade. Lena je jezno zapihala, zgrabila torbo, ter izginila po stopnicah navzdol.
"Ne bi pogrešali tega, če bi bili edinčki?" Je previdno vprašal Anže. Ema in Ažbe sta nemo, vendar z nasmehom na obrazu pokimala.
"SLIŠALA SEM VAS!" So nato zaslišali, takoj zatem pa se je Lena spet pojavila na stopnicah. V roki je imela peresnico za risanje, ki jo je prejšnji večer po pomoti vtaknila v šolsko torbo. Sedaj jo je zabrisala navzgor, ter zadela Anžetovo glavo.
"Auč!" Je zajavkal Anže, Ema in Ažbe pa sta ga pogledala z moje-sožalje pogledom.
"Prav ti je!" Je še dejala Lena, nato pa so zaslišali korake ter loputanje vhodnih vrat. Trenutek zatem se je iz druge strani hodnika pojavila mama. Teh reči je bila že navajena, zato je bil njen glas miren vendar strog.
"Otroci? Ste spet razjezili starejšo sestro?" Je vprašala in jih pomenljivo pogledala, medtem ko je ravno brisala ponev, ki jo je potegnila iz pomivalca.
"ZA 36 SEKUND!" So kot ponavadi družno zavpili, ter zavili z očmi. Tudi mama je zavila z očmi, ter se vrnila nazaj v kuhinjo. Njen materinski čut ji je govoril, da naj gre tja in ukrepa, vendar je po enajstih letih izkušenj že ugotovila, da je to največja napaka kar jih lahko naredi. Štirje so, in sami bodo uredili svoje stvari.
"Družba?" Je vpašujoče zaklicala Ema. Brata sta ji najprej pomagala vstati, nato pa sta sledila njenemu pogledu. Na mestu, kjer je bil prej kavč, nato pa se je ob direndaju premaknila še preproga, je sedaj kraljeval starinski pokrov. Nenadoma so zaslišali korake, ter se obrnili, tako da se lopute ni videlo, ko je vstopila Lena.
"Žal mi je, družba. Vendar ..."
"ŠŠŠŠ!" So ji vsi trije zašepetali, ter ji pomignili naj pride bliže. Takoj je razumela, da je nekaj, česar ne bi smeli videti, in je zato tiho zaprla vrata, ter obrnila ključ v ključavnici. Nato je stopila bliže.
"Kaj pa ... o moj bog! Kaj je to?" Je presenečeno izjavila, vendar ni mogla več govoriti, saj ji je Ažbe zaprl usta z roko.
"Ti tepka! Če nas mama vidi, nam nikoli ne bo dovolila odptreti lopute!!" Nato je počasi snel roko iz njenih ust, in Lena je lahko zadihala.
Medtem sta Ema in Anže počasi odprla loputo, in pred njimi je zazeval predor. Sestavljale so ga stopnice, ki so se nadaljevale v temo.
"No, za TOLE bi pa bilo vredno špricati!" Je odprtih ust izdavil Ažbe, ki je imel od vseh šolo še najbolj rad.
"Se strinjam..." So zašepetali še ostali trije, in se previdno spustili navzdol po stopnicah v temo.
Lena in Ema: https://i.pinimg.com/736x/a9/f2/5b/a9f25bd083b992fdc09bd02d662bc3b9.jpg
Ažbe in Anže: https://image.shutterstock.com/image-photo/twin-brothers-on-blue-background-600w-579768982.jpg
Stopnice (le da v sobi): https://i.pinimg.com/originals/53/b8/ba/53b8babd1b968d0dbc09874e8de6259a.jpg
Soba od Eme in Lene: https://projectnursery.com/wp-content/uploads/2014/12/TheDaniels-52-1024x682.jpg
Lp, No Name
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hmmmm...ble kaj bom dala pod loputo...
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
P.S.: Če si lahko predstavljate dogajanje v sobi na sliki, kliknite lajk:)
Lp, No Name
Lp, No Name
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
COOL!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Dvojni Cool!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
cool
0
Moj odgovor:
Tezavica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mala tezavica
Okejjj...to je tak cudno ampak jaz se torej pod pazduhami brijem tak na 2 dni. In pol se mi vedno nardijo kot neki rdeci izpuscaji. Nvm kaj naj nardim. Ma kdo kako idejo?
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(130)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.............le, da je mrož malce bolj prijazen ...
kaj da hel je toooooooo :joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::rofl::rofl::rof
ful dobr sam mogoc bi lahk un del z nozem ...
ce nehas pisat bom posala geografijo. ...