Hej piskotki!!!
Kako ste? Js sm se odločla, da bom napisala eno tako dark romance zgodbo, ja zdej je sam dark sam se bo razvil, brez skrbi (spoiler alert hihi). U glaunem, ful bom vesela, ce preberes pa upam, da vam bo ušeč ane. Pa plis ne se ment za ksne mini slovnicne napake prosm<33 Aja pa tale delck je mal krajsi kr mam ful dobro idejo za naprej pa bi se ful prevec raztegnl in se vrjetno nikomur ne bi dal brat hihi.
zacnite ane. Pa lepo branje želim 🫶🫶
Tema. Črna, pusta tema. In nenadoma - pok. Nato pa bel, sterilen, bolnišnični strop.
To je vse česar se je Evelyn spomnila po grozoviti prometni nesreči. Sedaj je strmela v zapestje povito z belim trakom.
Vse je imelo tisti bolnišnični vonj, tisti, ki se ga je Evelyn odkar so ji pri trinajstih umrli starši. Tisti, ki jo je spominjal na bledikast obraz njene matere. Tisti, ki je obujal spomine na pomodrel obraz poln ureznin njenega očeta.
"Dobro jutro, ljubica!" vesel glas je Evelyn zarezal skozi glavo kot britev.
Sestra je nemudoma prihitela do nje in snela povoj pod katerim je krvavela. Tedaj pa...
Tišina. Vse je utihnilo. Monitor je nehal piskati. Sestra je kar okamenela.
Evelyn se je ustrašila. "Je mar umrla, si to vse le predstavlja, kaj je vendar narobe." se je spraševala. Pogledala je zapestje in tedaj se je zavedla.
Na njenem zapestju ni bilo krvi, bila je temna, črna sluzasta tekočina. Ustrašila se je, hotela je zakričati, se udariti, kar koli samo da bi to izginilo. Vendar ni mogla.
Upala je, da sanja, res. Čeprav je v sebi vedno čutila drugačnost si ni mislila, da je nekakšna pošast. Ali, pač. Že večkrat je namreč imela sanje kako se je nenadoma povzpela na stavbe in razjarjena poteptala vse hiše in stolpnice. To se je vse večkrat dogajalo od smrti njenih staršev.
Tedaj pa ga je zaslišala. Glas svojega očeta, zgodilo se je že večkrat, vendar je bilo tokrat drugače.
*i* " Zdaj veš, kdo si Evelyn." *i* je zaslišala, glas je bil isti vendar je tokrat zarezal naravnost skozi njeno lobanjo.
Tedaj se je svet spet začel vrteti normalno. Sestra se je končno zganila in pohitela po zdravnika, monitor je spet pisknil, svetloba se je vrnila v življenje.
Toda Evelyn, ne ona ni bila takšna kot prej. Počutila se je lažjo, srečnejšo in polno moči, ki je prišla iz neznano kje.
Na stropu je zagledala senco, mislila je, da je njena, saj je bila edina v sobi toda senca ni sledila njenim gibom. O ne senca se je premikalo kot čisto svoj človek, s cišto svojo voljo.
A Evelyn je ostala mirna. Preveč mirna.
Evo ga to je to. Upam, da vam je blo usec pa da boste tuki tut za nasledn del.
Lov u moji pikci:black_heart::black_heart:
Kako ste? Js sm se odločla, da bom napisala eno tako dark romance zgodbo, ja zdej je sam dark sam se bo razvil, brez skrbi (spoiler alert hihi). U glaunem, ful bom vesela, ce preberes pa upam, da vam bo ušeč ane. Pa plis ne se ment za ksne mini slovnicne napake prosm<33 Aja pa tale delck je mal krajsi kr mam ful dobro idejo za naprej pa bi se ful prevec raztegnl in se vrjetno nikomur ne bi dal brat hihi.
zacnite ane. Pa lepo branje želim 🫶🫶
Tema. Črna, pusta tema. In nenadoma - pok. Nato pa bel, sterilen, bolnišnični strop.
To je vse česar se je Evelyn spomnila po grozoviti prometni nesreči. Sedaj je strmela v zapestje povito z belim trakom.
Vse je imelo tisti bolnišnični vonj, tisti, ki se ga je Evelyn odkar so ji pri trinajstih umrli starši. Tisti, ki jo je spominjal na bledikast obraz njene matere. Tisti, ki je obujal spomine na pomodrel obraz poln ureznin njenega očeta.
"Dobro jutro, ljubica!" vesel glas je Evelyn zarezal skozi glavo kot britev.
Sestra je nemudoma prihitela do nje in snela povoj pod katerim je krvavela. Tedaj pa...
Tišina. Vse je utihnilo. Monitor je nehal piskati. Sestra je kar okamenela.
Evelyn se je ustrašila. "Je mar umrla, si to vse le predstavlja, kaj je vendar narobe." se je spraševala. Pogledala je zapestje in tedaj se je zavedla.
Na njenem zapestju ni bilo krvi, bila je temna, črna sluzasta tekočina. Ustrašila se je, hotela je zakričati, se udariti, kar koli samo da bi to izginilo. Vendar ni mogla.
Upala je, da sanja, res. Čeprav je v sebi vedno čutila drugačnost si ni mislila, da je nekakšna pošast. Ali, pač. Že večkrat je namreč imela sanje kako se je nenadoma povzpela na stavbe in razjarjena poteptala vse hiše in stolpnice. To se je vse večkrat dogajalo od smrti njenih staršev.
Tedaj pa ga je zaslišala. Glas svojega očeta, zgodilo se je že večkrat, vendar je bilo tokrat drugače.
*i* " Zdaj veš, kdo si Evelyn." *i* je zaslišala, glas je bil isti vendar je tokrat zarezal naravnost skozi njeno lobanjo.
Tedaj se je svet spet začel vrteti normalno. Sestra se je končno zganila in pohitela po zdravnika, monitor je spet pisknil, svetloba se je vrnila v življenje.
Toda Evelyn, ne ona ni bila takšna kot prej. Počutila se je lažjo, srečnejšo in polno moči, ki je prišla iz neznano kje.
Na stropu je zagledala senco, mislila je, da je njena, saj je bila edina v sobi toda senca ni sledila njenim gibom. O ne senca se je premikalo kot čisto svoj človek, s cišto svojo voljo.
A Evelyn je ostala mirna. Preveč mirna.
Evo ga to je to. Upam, da vam je blo usec pa da boste tuki tut za nasledn del.
Lov u moji pikci:black_heart::black_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omgg ful doberr
0
lovam!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
O. M. G.
A ti sploh veš, kok je dobr *modra*končno*modra* brat zgodbo, k ma vejice na pravem mestu!? Ker pač tisti, k nekako čutmo, kje je treba postavit vejice, zlo težko beremo zgodbe, k majo vejice na čist nelogičnem mestu (in to je večina zgodb tle).
Btw, fullll dobra vsebina, obvesti me o nadaljevanjih plisssss
Lp, Belčiii:kiss::kiss::kiss:
P.S: naročena<3
A ti sploh veš, kok je dobr *modra*končno*modra* brat zgodbo, k ma vejice na pravem mestu!? Ker pač tisti, k nekako čutmo, kje je treba postavit vejice, zlo težko beremo zgodbe, k majo vejice na čist nelogičnem mestu (in to je večina zgodb tle).
Btw, fullll dobra vsebina, obvesti me o nadaljevanjih plisssss
Lp, Belčiii:kiss::kiss::kiss:
P.S: naročena<3
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Fulllll dobra zgodba!!!!!
P.S. Naročena
P.S. Naročena
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
obozujmmm
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG YASSSS toj tok niceee!!!! obsessed!!! zadne čase nimam tok časa za brt ker mam ful delat za šolo pa tud nobenih takih knjig ne najdm več. Ne vem če si že brala Temna junakinja: večerja z vampirjem, ampak ma podobn vibe in mi je bla ful ful všeč!!!
0
Moj odgovor:
lovergirl222222
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
ta moja nora ljubezen
živjo guyss
umm js rabim nasvet... torej sm v enga fanta iz šole in sva kr dobra prijatelja.februarja sem mu povedala da mi je všeč..ampak kinda nisem dobila odgovora.. in zdaj se obnaša kot da se sploh nič ni zgodilo.. čeprou mi daje mixed signals.. veliko se poiskuša pogovarjat z mano, stoji zlo blizu me ne ves čas (učasih ko se zajebavava sta najina obraza zelo zelo blizu..), ves čas z mano dela eyecontacte in se mi nasmiha.. kaj mislite?
umm js rabim nasvet... torej sm v enga fanta iz šole in sva kr dobra prijatelja.februarja sem mu povedala da mi je všeč..ampak kinda nisem dobila odgovora.. in zdaj se obnaša kot da se sploh nič ni zgodilo.. čeprou mi daje mixed signals.. veliko se poiskuša pogovarjat z mano, stoji zlo blizu me ne ves čas (učasih ko se zajebavava sta najina obraza zelo zelo blizu..), ves čas z mano dela eyecontacte in se mi nasmiha.. kaj mislite?






Pisalnica