OK. Torej, jaz sem se odločila, da bom zgodbo Pa daj mi mir! spremenila v Dnevnik Lie Kralj. Ime Lia Kralj sem si seveda izmislila. Prvi del:




15. 3. 2024, 19:47

Dragi dnevnik,
moj prvi dan na novi šoli je bil zelo čuden.
Zjutraj je bilo zelo hladno, preden sem vstopila v kopalnico, pa sem se spotaknila čisto ob vsako stvar, ki mi je bila na poti. Umila sem si zobe, potem pa je prišel težit moj bratranec Julijan, ki ga je zanimalo, „ali je treščila bomba“, ampak preden je uspel povedati do konca, je k sreči njegov mlajši brat, Adam, treščil vrata kopalnice v radiator in zavpil: „A SO PJIŠLI VESOLJCI?!“ Moraš vedeti, dragi dnevnik, da Adam še ne zna izgovoriti črke „R“. No, skratka, ko je cerkveni zvonik odbil sedmo uro, se je po hiši zaslišal tak hrup in trušč, da bi kdo gotovo mislil, da kje gori. Ampak v bistvu so se samo vsi moji bratranci in sestrične in polbratranci in polsestrične in mrzli bratranci in mrzle sestrične in njihovi bratranci in sestrične, polbratranci in polsestrične, mrzli bratranci in mrzle sestrične in njihovi brat Skratka, ogromno otrok. Mislim, da jih v naši hiši živi okoli 30 ali celo 40. Torej, vsi so se s torbami vsuli skozi vrata hiše in hiteli proti avtobusni postaji. Hitro sem se uredila in pohitela za njimi. Stekla sem k svoji najboljši prijateljici Beli, ki je sestrična polsestrične moje mrzle sestrične in v bistvu ni z mano v sorodu. Čakali smo na avtobus brez številke. Nima je zato, ker nas je toliko. Šofer jo je nekako odstranil, da ljudje lahko takoj vedo, da bodo nanj vstopili otroci. Sosedje so se že navadili. No, torej, ko je prišel avtobus, smo vsi kar planili vanj, kot bi nam bilo za petami sto hudičev. Jaz in Bela sva nato po novem izstopili tri postaje pred ostalimi, kajti obe sva se vpisali na drugo šolo, v želji, da bi si našli več prijateljev. No, ko sva stopili popoldne iz šole, se ni spremenilo…
NIŠTA!
Nisem jaz kriva, Bela tudi ne. Samo nisva še našli dekleta, ki bi nama bila podobna. Sem pa spoznala dve punci, mislim, da sta bili Lili in Elina. Obe sta se ves čas trudili pritegniti pozornost fantov, a vsaka na drugačen način; Lili je bila oblečena v dolgo svetlomodro obleko. Postrižena je bila na kratko, imela je „kjuti“, kot se je izrazila, frufru, na vrh glave pa srčkano svetlo rožnato pentljo. Obute je imela svetleče se balerinke, enake barve kakor pentljico. Bila je narahlo naličena, z rdečim bleščilom, poudarjenimi trepalnicami in vekami, posutimi z bleščicami, za njena lica pa bi trdila, da so bila majčkeno preveč rožnata, da bi bila naravne barve.
Elina pa je poskusila popolnoma drugače. Lase je imela kratke, z gelom podprte v bodice. Nosila je črno usnjeno jakno in strgane kavbojke. Nosila je poletne natikače in spodaj se ji je videlo najlonke, ki so bile strgane pri palcu. Imela je črno naličene ustnice in obraz veliko bolj bled od telesa. Obrvi je imela poudarjene z rjavo, veke pa pobarvane s temno vijolično. Konice njenih bodic so bile rahlo rdečkaste.
Skratka, čuden dan, ti rečem. Zdaj me pa mami kliče na večerjo, moram iti.
Lahko noč
LiaK (moj podpis)