Dnevnik Nine
1
#nekapunca
februar
Vse se počasi umirja. Šola je postala nekoliko lažja, saj nisem več obremenjena z vsakodnevnim strahom in skrbi, ki mi jih je povzročal Poldi. Kljub temu pa sem še vedno občutila nekaj, kar je težko opisati. Pomembno je, da se naučim iz tega, da ne bom več padla v past svojih lastnih strahov in negotovosti. Zdaj vem, kako pomembno je postaviti meje in se zaupati tistim, ki me res podpirajo.
Maja in jaz sva se pogovarjali o tem, kako lahko pomagava drugim, ki se znajdejo v podobnih situacijah. Počutim se, kot da sem se nekaj naučila iz tega, kar sem preživela, in da bi bilo prav, da to delimo naprej. Z Majo sva začeli razmišljati o tem, kako bi lahko ozaveščali druge najstnike o nevarnostih, ki jih prinašajo spletne povezave in kakšne so posledice zlorabe zaupanja na spletu.
Začela sem hoditi na svetovalne ure. Maja je bila ob meni, da bi me podpirala, ampak morala sem iti skozi to sama. Ko sem prvič sedla pred svetovalko, mi je bilo težko. Ničesar ni bilo enostavno, vendar je to bil prvi korak, da sem se res soočila s tem, kar sem doživela. Svetovalka je bila zelo prijazna in me je spodbujala, da sem govorila o tem, kako sem se počutila. Vsak teden bom hodila, dokler ne bom začutila, da sem spet tista, ki sem bila pred vsem tem.
Svet se mi zdi drugačen. Imam občutek, da sem naredila pomemben korak k tem, da postanem močnejša in bolj zavestna o svojih odločitvah. Moje življenje se ne vrti več samo okoli tega, kaj si drugi mislijo o meni, temveč okoli tega, kako se počutim jaz sama. Sem tisto, kar si mislim o sebi, in to je nekaj, česar se moram držati.
Maja in jaz bova še naprej gradili svoje prijateljstvo, ampak zdaj vem, kako pomembno je zaupanje, in kako pomembno je postaviti meje, tudi v najbližjih odnosih. Zavedam se, da življenje ni vedno enostavno, vendar imam moč, da se borim za svoje pravice in srečo.
Danas se počutim bolj svobodno. Zdaj imam občutek, da sem resnično prevzela nadzor nad svojim življenjem. Zdi se, kot da so vsi tisti strahovi, ki so me držali v primežu, zdaj začeli izginjati. Tudi ko se pojavijo nove težave, vem, da imam orodja, da se soočim z njimi. Moje življenje je moje in jaz sem tista, ki sem odgovorna za to, kako se razvija. Najlepši del pa je, da imam ob sebi ljudi, ki me podpirajo in ljubijo.
Maja in jaz bova še naprej odkrivali vse, kar svet ponuja, vendar bom vedno pomislila na vse, kar sem se naučila. Ta izkušnja me bo vedno spremljala, vendar me ne bo definirala. Jaz sem tista, ki odločam, kdo sem.
Vse se počasi umirja. Šola je postala nekoliko lažja, saj nisem več obremenjena z vsakodnevnim strahom in skrbi, ki mi jih je povzročal Poldi. Kljub temu pa sem še vedno občutila nekaj, kar je težko opisati. Pomembno je, da se naučim iz tega, da ne bom več padla v past svojih lastnih strahov in negotovosti. Zdaj vem, kako pomembno je postaviti meje in se zaupati tistim, ki me res podpirajo.
Maja in jaz sva se pogovarjali o tem, kako lahko pomagava drugim, ki se znajdejo v podobnih situacijah. Počutim se, kot da sem se nekaj naučila iz tega, kar sem preživela, in da bi bilo prav, da to delimo naprej. Z Majo sva začeli razmišljati o tem, kako bi lahko ozaveščali druge najstnike o nevarnostih, ki jih prinašajo spletne povezave in kakšne so posledice zlorabe zaupanja na spletu.
Začela sem hoditi na svetovalne ure. Maja je bila ob meni, da bi me podpirala, ampak morala sem iti skozi to sama. Ko sem prvič sedla pred svetovalko, mi je bilo težko. Ničesar ni bilo enostavno, vendar je to bil prvi korak, da sem se res soočila s tem, kar sem doživela. Svetovalka je bila zelo prijazna in me je spodbujala, da sem govorila o tem, kako sem se počutila. Vsak teden bom hodila, dokler ne bom začutila, da sem spet tista, ki sem bila pred vsem tem.
Svet se mi zdi drugačen. Imam občutek, da sem naredila pomemben korak k tem, da postanem močnejša in bolj zavestna o svojih odločitvah. Moje življenje se ne vrti več samo okoli tega, kaj si drugi mislijo o meni, temveč okoli tega, kako se počutim jaz sama. Sem tisto, kar si mislim o sebi, in to je nekaj, česar se moram držati.
Maja in jaz bova še naprej gradili svoje prijateljstvo, ampak zdaj vem, kako pomembno je zaupanje, in kako pomembno je postaviti meje, tudi v najbližjih odnosih. Zavedam se, da življenje ni vedno enostavno, vendar imam moč, da se borim za svoje pravice in srečo.
Danas se počutim bolj svobodno. Zdaj imam občutek, da sem resnično prevzela nadzor nad svojim življenjem. Zdi se, kot da so vsi tisti strahovi, ki so me držali v primežu, zdaj začeli izginjati. Tudi ko se pojavijo nove težave, vem, da imam orodja, da se soočim z njimi. Moje življenje je moje in jaz sem tista, ki sem odgovorna za to, kako se razvija. Najlepši del pa je, da imam ob sebi ljudi, ki me podpirajo in ljubijo.
Maja in jaz bova še naprej odkrivali vse, kar svet ponuja, vendar bom vedno pomislila na vse, kar sem se naučila. Ta izkušnja me bo vedno spremljala, vendar me ne bo definirala. Jaz sem tista, ki odločam, kdo sem.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hej tega nisem jaz pisala nekdo me je vponašal
0
#nekapunca
Moj odgovor:
Gilr1890
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Crush
To je kar dolga zgodba. V šoli imam crusha, je moj sošolec. Skupaj pleševa na valeti, kar se mi zdi res ful cute. Ampak ni vse tako lepo, kot se sliši. Z mano se skoraj nič ne pogovarja, večinoma se druži s tistimi popularnimi puncami. Jaz nisem taka in jih ne lovim, pogosto hodijo skupaj na kombi.
Včeraj me je vprašal, če imam narejeno nalogo za kemijo. Dala sem mu, da jo je prepisal, ampak je bila narobe, kar mi je bilo ful nerodno. Danes pa smo imeli glasbo. Pospravljala sem instrument, on pa se je igral s mojo palčko in je enkrat udaril po inštrumentu – ne vem, ali po nesreči ali namenoma, in zdaj res ne vem, kaj naj si mislim.
Najbolj pa me boli to, da ga bom kmalu nehala videvati, ker greva oba na drugo srednjo šolo
Včeraj me je vprašal, če imam narejeno nalogo za kemijo. Dala sem mu, da jo je prepisal, ampak je bila narobe, kar mi je bilo ful nerodno. Danes pa smo imeli glasbo. Pospravljala sem instrument, on pa se je igral s mojo palčko in je enkrat udaril po inštrumentu – ne vem, ali po nesreči ali namenoma, in zdaj res ne vem, kaj naj si mislim.
Najbolj pa me boli to, da ga bom kmalu nehala videvati, ker greva oba na drugo srednjo šolo
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
OMG!!!!!
Pač reeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeees ...






Pisalnica