Pisalnica
Živjo metuljčki.
Ko so trojčki prišli na dvorišče je Vita prišla v sojo sobo, v kateri jo je pričakal Alexei. “Kje si pa bila?” je vprašal.
“Skozi tlakovec sem prišla iz dvorišča. Ven iz moje sobe!” je zavpila in Alexei jo je z veseljem popihal ven. Zaslišala je odpiranje vrat in klepetanje med trojčki. Vita je šla dol po stopnicah in nas videla. Poklicala me je, jaz pa sem ji pomahala nazaj.
“Mami, tale debilček je nagajal meščanom,” pomolila sem izsiljevalca mami ona pa je la v grajske ječe.
“Ne mami, moj poskusni zajček bo,” je odločil moj inteligentni brat star komaj 81 let.
“Prav Žan,” se je strinjala in mu izročila zločinca. Mali rjavolasec pa je ves srečen odcopicljal v svojo sobo, iz katere se je izvila elektrika. Jaz pa sem šla proti Vitini sobi. ”Ja?" sem rekla sestri, ko sem vstopila v njeno sobo.
“Aisha moraš mi pomagati," je prosila in pritisnila sem gumb za nedostopnost, saj ga je Žan namestil v vsako sobo.
“Našla sem tlakovec, ki vodi v Budimpešto,” je rekla.
"Budim kaj?”
“Budimpešto.”
“Aja. Ina kaj je z njo?”
“No tam sem spoznala fanta in mu dala neko pismo.”
“Vse mi povej!”
“Bil je visok z rjavo- črnimi lasmi, ki je nosil siv pumin pulover, allstarke in modre kavbojke.”
“Kakšno polt je imel? Zeleno, modro, vijolično?”
“Kožnato.”
“Kakšna pošast ima kožnato barvo kože?”
“NI pošast.” Zastal mi je dih. Prekršila je družinsko pravilo. Še nikoli ga ni. Vita je prestopnica.
“Kako to misliš?”
“Ni pošast.”
“Veš, da boš kaznovana?”
“Ne.”
“No, kaznovana boš.”
“Zakaj?”
“Prepovedano si se zaljubila.”
“In kaj potem?”
“Ogrozila boš državo.”
“Zakaj?”
“Ker že zdaj ni vse vredu.”
“Čakaj kaj?”
“Oh, ne veš.”
“Ne.”
“Ljudje bodo hoteli raziskati celotno Budimpešto. Zaradi izginulega butca.”
“Tistega, ki si ga zvlekla notri?”
“Ja tistega.”
“Lahko gremo zdaj na moje težave?”
“Ja.”
“Ne znam ti pomagati.”
“Kako ne znaš?”
“Nisem vsemogočna.”
“Prav ne rabiš mi pomagati.”
“Bom ti pomagala. Le nekaj se zmeniva.”
“Kaj?”
“Ne smeš postati odvisna.” Ravno takrat, ko sem to izrekla pa je že rinila skozi luknjo. Vzela sem jo. Po nesreči je pritisnila na gumb.
“Zakaj si pritisnila na gumb!”
“Nisem bila jaz, ti si rinila v luknjo.”
“Ja Oskar je tako srčkan.”
“Zaljubljena si v svojega brata?” je rekel Alexei, ki je prišel skozi steno.
“Ne.”
“Vem kam si šla.”
In tako bomo zaključili današnji del.
Oprostite, ker ni veliko misli dneva,
Heart
Ko so trojčki prišli na dvorišče je Vita prišla v sojo sobo, v kateri jo je pričakal Alexei. “Kje si pa bila?” je vprašal.
“Skozi tlakovec sem prišla iz dvorišča. Ven iz moje sobe!” je zavpila in Alexei jo je z veseljem popihal ven. Zaslišala je odpiranje vrat in klepetanje med trojčki. Vita je šla dol po stopnicah in nas videla. Poklicala me je, jaz pa sem ji pomahala nazaj.
“Mami, tale debilček je nagajal meščanom,” pomolila sem izsiljevalca mami ona pa je la v grajske ječe.
“Ne mami, moj poskusni zajček bo,” je odločil moj inteligentni brat star komaj 81 let.
“Prav Žan,” se je strinjala in mu izročila zločinca. Mali rjavolasec pa je ves srečen odcopicljal v svojo sobo, iz katere se je izvila elektrika. Jaz pa sem šla proti Vitini sobi. ”Ja?" sem rekla sestri, ko sem vstopila v njeno sobo.
“Aisha moraš mi pomagati," je prosila in pritisnila sem gumb za nedostopnost, saj ga je Žan namestil v vsako sobo.
“Našla sem tlakovec, ki vodi v Budimpešto,” je rekla.
"Budim kaj?”
“Budimpešto.”
“Aja. Ina kaj je z njo?”
“No tam sem spoznala fanta in mu dala neko pismo.”
“Vse mi povej!”
“Bil je visok z rjavo- črnimi lasmi, ki je nosil siv pumin pulover, allstarke in modre kavbojke.”
“Kakšno polt je imel? Zeleno, modro, vijolično?”
“Kožnato.”
“Kakšna pošast ima kožnato barvo kože?”
“NI pošast.” Zastal mi je dih. Prekršila je družinsko pravilo. Še nikoli ga ni. Vita je prestopnica.
“Kako to misliš?”
“Ni pošast.”
“Veš, da boš kaznovana?”
“Ne.”
“No, kaznovana boš.”
“Zakaj?”
“Prepovedano si se zaljubila.”
“In kaj potem?”
“Ogrozila boš državo.”
“Zakaj?”
“Ker že zdaj ni vse vredu.”
“Čakaj kaj?”
“Oh, ne veš.”
“Ne.”
“Ljudje bodo hoteli raziskati celotno Budimpešto. Zaradi izginulega butca.”
“Tistega, ki si ga zvlekla notri?”
“Ja tistega.”
“Lahko gremo zdaj na moje težave?”
“Ja.”
“Ne znam ti pomagati.”
“Kako ne znaš?”
“Nisem vsemogočna.”
“Prav ne rabiš mi pomagati.”
“Bom ti pomagala. Le nekaj se zmeniva.”
“Kaj?”
“Ne smeš postati odvisna.” Ravno takrat, ko sem to izrekla pa je že rinila skozi luknjo. Vzela sem jo. Po nesreči je pritisnila na gumb.
“Zakaj si pritisnila na gumb!”
“Nisem bila jaz, ti si rinila v luknjo.”
“Ja Oskar je tako srčkan.”
“Zaljubljena si v svojega brata?” je rekel Alexei, ki je prišel skozi steno.
“Ne.”
“Vem kam si šla.”
In tako bomo zaključili današnji del.
Oprostite, ker ni veliko misli dneva,
Heart
Moj odgovor:
Hana123
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
😢
Hej!
Stara sem 16 in sem zalublena v enga. 2 dni nazaj sem ga dodala na snepu in sva si ves cas snepala. Tak med solo sma si skos in pol uciri je sam odpru moj snep in mi ni odsnepu. Torej zej me ma tak 1 dan na opened.
Men je hudo. Vem da ga ne morem prisiliti, da mi snepa oz. da je zaljubljen v mene, ampak mi je ful tezko to sprejet. Ce mu ni mar zame, mu ne morem tega zameriti...
Ampak ni mi jasno kaj je fora da me ima na opened ce sma si skos snepala.
Jokam se za nekom, ki ga nikoli nisem imela...
Hvala za karkoli:cry:
Stara sem 16 in sem zalublena v enga. 2 dni nazaj sem ga dodala na snepu in sva si ves cas snepala. Tak med solo sma si skos in pol uciri je sam odpru moj snep in mi ni odsnepu. Torej zej me ma tak 1 dan na opened.
Men je hudo. Vem da ga ne morem prisiliti, da mi snepa oz. da je zaljubljen v mene, ampak mi je ful tezko to sprejet. Ce mu ni mar zame, mu ne morem tega zameriti...
Ampak ni mi jasno kaj je fora da me ima na opened ce sma si skos snepala.
Jokam se za nekom, ki ga nikoli nisem imela...
Hvala za karkoli:cry:
