PisalnicaDudley Dursley o svojem življenju 1. del
2
Danes bom ojavila prvi del zgodbe, ki sem jo napisala zato, ker sodelujem v čarovniški šoli ravnateljice Hermione Granger. Prvi del bo govoril o Dudleyu Dursleyu in njegovih starših. Drugi del pa o njegovem bratrancu Harryju in Dudleyevih pogledih na magijo.:wink:
V Prešernovi ulici 13 živi Dudley Dursley. Tam že pet let živi z ženi Jane in štirim letnim sinčkom Markom. Nekega popoldneva Dudleya pri delu zmoti Mark in ga vpraša:"Ati. Kako je bilo ko si bil ti majhen? Kakšna sta bila moja babica in dedek?" Dudley zavzdihne. Spomni se staršev. Mama je umrla že presd šestimi leti, oče pa pred enim. Odkašlja se in začne pripovedovati:"Kot otrok sem zelo rad jedel. Tako zelo, da sem mogel iti na shujševalno kuro. Starša sta me zelo razvajala. Če se prav spomnim sem za rojstni dan dobil 37 daril. Ali sem jih 36? Saj ni pomembno. Starša sta me poslala na zasebno šolo, kjer sem moral nositi uniformo. Živa beda. Bila je zelo tesna. Edina super stvar je bila pendrek. S tem smo se med odmori tepli. Vso otroštvo sem se rad tepel." "Ati, vprašal sem te tudi o dedku in babici!" "Aja, saj res. Odneslo me je.Mama je imela dolg vrat. Imela je konjsko čeljust. No, vsaj take oblike je bila. Spomnim se da je bila obsedena s čistočo. Vsak dan je čistila. Klicala me je Dudko Putko. Precej osladno. Ata pa je bil čisto drugačen. Majhen, debel, kratek vrat. On je bil glavni. Mislil je da sem pogumen in kaj jaz vem kaj še vse. Vodil je podjetje s svedri." Dudley pogleda na uro. "No, pozno je. Spat bo treba. Jutri ti lahko povem še kaj več." Vzame Marka in ga odnese spat, kjer bo odplaval v deželo sanj.
Upam, da vam je bil prvi sel všeč. Drugi sel bo objavljen jutri. V komentarje napišite kako se vam je zgodba zdela.:thumbsup:
V Prešernovi ulici 13 živi Dudley Dursley. Tam že pet let živi z ženi Jane in štirim letnim sinčkom Markom. Nekega popoldneva Dudleya pri delu zmoti Mark in ga vpraša:"Ati. Kako je bilo ko si bil ti majhen? Kakšna sta bila moja babica in dedek?" Dudley zavzdihne. Spomni se staršev. Mama je umrla že presd šestimi leti, oče pa pred enim. Odkašlja se in začne pripovedovati:"Kot otrok sem zelo rad jedel. Tako zelo, da sem mogel iti na shujševalno kuro. Starša sta me zelo razvajala. Če se prav spomnim sem za rojstni dan dobil 37 daril. Ali sem jih 36? Saj ni pomembno. Starša sta me poslala na zasebno šolo, kjer sem moral nositi uniformo. Živa beda. Bila je zelo tesna. Edina super stvar je bila pendrek. S tem smo se med odmori tepli. Vso otroštvo sem se rad tepel." "Ati, vprašal sem te tudi o dedku in babici!" "Aja, saj res. Odneslo me je.Mama je imela dolg vrat. Imela je konjsko čeljust. No, vsaj take oblike je bila. Spomnim se da je bila obsedena s čistočo. Vsak dan je čistila. Klicala me je Dudko Putko. Precej osladno. Ata pa je bil čisto drugačen. Majhen, debel, kratek vrat. On je bil glavni. Mislil je da sem pogumen in kaj jaz vem kaj še vse. Vodil je podjetje s svedri." Dudley pogleda na uro. "No, pozno je. Spat bo treba. Jutri ti lahko povem še kaj več." Vzame Marka in ga odnese spat, kjer bo odplaval v deželo sanj.
Upam, da vam je bil prvi sel všeč. Drugi sel bo objavljen jutri. V komentarje napišite kako se vam je zgodba zdela.:thumbsup:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To je napisala Hermione Jean Granger4. Toliko da veš Hermiona Granger
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super! sicer si precej zgrešila kaj sem mislila ampak je zelo dobro! v nadljnje bolj beri navodila, drugače pa zelo dobro!
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)
