Pisalnica
*modra*6. POGLAVJE*modra*
*i*Asja*i*
Dnevi minevajo, počutim se, kot v zaporu. Hrana je ogabna in zdravilke me ne pustijo iz postelje, razen na stranišče. Nekaj časa preživim tudi v nezavesti. Včeraj sem brez zavesti tavala po morah. Zdravilke niso še nikoli (tega ne vidijo vsi zdravilci) budne nezavesti (nezavest, v katerih imaš more, govoriš, kričiš ter se premikaš) videle in so bile tako panične, da so me polile z vodo. To je v resnici zelo pogost simptom srkanja življenja. Oh, kako to vse vem? No, ena, edina, vilinka, ki ni zagnala panike, ki se je učila pri enem najboljših zdravilcev, Floria, mi je to povedala. Vedno bolj sva se začeli pogovarjati in družiti. Vilinka mi nosi snov za šolo, čeprav je Belina. Dostikrat prizna, da je skušala Belo spraviti v zdravilišče, a je niso pustili. Potem sta obupali. Bele nisem videla že dva tedna, Amir pa me je obiskal včeraj, a to ni bilo dovolj. Dolgočasim se, kot v zaporu. Saj je res. Sčasoma zdravilišče postane tvoja ječa, v katero zraven spada še bolečina, zdravljenje, more in malo druženja s sposobnimi zdravilkami.
*i*Raichel*i*
»Kdo?« še enkrat vprašam. Mama se ne gane. Vsa bleda, skoraj zelena, strmi v rjuhe. »Mama?«
»Sence. Sence so te našle,« reče. Tiho sem. Mama odpre usta, da bi nekaj rekla, a takrat nekaj udari v strop. Mema se ozre gor. »Tu so.« MI šepne. Povleče me za roko. Stečeva v kuhinjo in iz stanovanja. Tišina. Mama nadaljuje beg.
»Mama! Kam no? Nikogar ni!«
Ona ne posluša. Porine me v luknjo pri stopnicah. »Tu ostani,« mi naroči in steče stran. Otrpnem in sem tiho. Sama sem. Slišim krike in žvenkert kovine. Nekaj se dogaja. Vstanem iz skrivališča. Takrat zagledam mojo mamo.
»Ne,« dahnem. Mamo nenadoma ovije dim. »Mama! Ne!«
»Pojdi! Stran! Beži!« kriči mama, medtem, ko jo nekaj vleče stran. Hočem steči k njej, a me nenadni sunek energije odrine stran. Vrata iz bloka so odprta in odnese me ven.
»Ne!« še enkrat zakričim. Iz bloka se izvije dim. Postavim se na noge in stečem. Tečem kakor hitro morem. A Sence mi zlahka sledijo. Skrijem se v jarek in se splazim v grm. Sence se ustavijo in začnejo gledati okrog. Napenjajo oči, a me ne najdejo. Potem odidejo naprej. Oddahnem si. Zdaj ne morem nazaj.
*i*Asja*i*
Dnevi minevajo, počutim se, kot v zaporu. Hrana je ogabna in zdravilke me ne pustijo iz postelje, razen na stranišče. Nekaj časa preživim tudi v nezavesti. Včeraj sem brez zavesti tavala po morah. Zdravilke niso še nikoli (tega ne vidijo vsi zdravilci) budne nezavesti (nezavest, v katerih imaš more, govoriš, kričiš ter se premikaš) videle in so bile tako panične, da so me polile z vodo. To je v resnici zelo pogost simptom srkanja življenja. Oh, kako to vse vem? No, ena, edina, vilinka, ki ni zagnala panike, ki se je učila pri enem najboljših zdravilcev, Floria, mi je to povedala. Vedno bolj sva se začeli pogovarjati in družiti. Vilinka mi nosi snov za šolo, čeprav je Belina. Dostikrat prizna, da je skušala Belo spraviti v zdravilišče, a je niso pustili. Potem sta obupali. Bele nisem videla že dva tedna, Amir pa me je obiskal včeraj, a to ni bilo dovolj. Dolgočasim se, kot v zaporu. Saj je res. Sčasoma zdravilišče postane tvoja ječa, v katero zraven spada še bolečina, zdravljenje, more in malo druženja s sposobnimi zdravilkami.
*i*Raichel*i*
»Kdo?« še enkrat vprašam. Mama se ne gane. Vsa bleda, skoraj zelena, strmi v rjuhe. »Mama?«
»Sence. Sence so te našle,« reče. Tiho sem. Mama odpre usta, da bi nekaj rekla, a takrat nekaj udari v strop. Mema se ozre gor. »Tu so.« MI šepne. Povleče me za roko. Stečeva v kuhinjo in iz stanovanja. Tišina. Mama nadaljuje beg.
»Mama! Kam no? Nikogar ni!«
Ona ne posluša. Porine me v luknjo pri stopnicah. »Tu ostani,« mi naroči in steče stran. Otrpnem in sem tiho. Sama sem. Slišim krike in žvenkert kovine. Nekaj se dogaja. Vstanem iz skrivališča. Takrat zagledam mojo mamo.
»Ne,« dahnem. Mamo nenadoma ovije dim. »Mama! Ne!«
»Pojdi! Stran! Beži!« kriči mama, medtem, ko jo nekaj vleče stran. Hočem steči k njej, a me nenadni sunek energije odrine stran. Vrata iz bloka so odprta in odnese me ven.
»Ne!« še enkrat zakričim. Iz bloka se izvije dim. Postavim se na noge in stečem. Tečem kakor hitro morem. A Sence mi zlahka sledijo. Skrijem se v jarek in se splazim v grm. Sence se ustavijo in začnejo gledati okrog. Napenjajo oči, a me ne najdejo. Potem odidejo naprej. Oddahnem si. Zdaj ne morem nazaj.
Moj odgovor:
girlllllll98776
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
REVIJA NAJST
Živjo.
Odgovor na to vprašanje boste vedeli tisti, ki ste naročeni na revijo najst in vsaka dva meseca dobivate revijo domov na dom.
Torej jaz sem naročena na revijo Najst in ga občasno tudi spremljam na facebooku, tako da vem kdaj je izšla nova številka. Na facebooku piše da je nova številka ižšla že 27. decembra, danes pa je 4.januar in revije še nisem dobila.
Ne vem ali sete jo vi že dobili. Ali ste kdaj že bolj pozno dobili revijo, se naj obrnem na revijo in jim povem da nisem dobila nove številke, napišem gmail....??????
Hvala, ker ste prebrali. Hvala za kakršenkoli nasvet.
Odgovor na to vprašanje boste vedeli tisti, ki ste naročeni na revijo najst in vsaka dva meseca dobivate revijo domov na dom.
Torej jaz sem naročena na revijo Najst in ga občasno tudi spremljam na facebooku, tako da vem kdaj je izšla nova številka. Na facebooku piše da je nova številka ižšla že 27. decembra, danes pa je 4.januar in revije še nisem dobila.
Ne vem ali sete jo vi že dobili. Ali ste kdaj že bolj pozno dobili revijo, se naj obrnem na revijo in jim povem da nisem dobila nove številke, napišem gmail....??????
Hvala, ker ste prebrali. Hvala za kakršenkoli nasvet.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.png "Druščina 5"){kind=small}
.jpg "Dekle we can do this"){kind=small}
iiii to je tok zalostno ampak tok popolno:sob::sob::kissing_heart::kissing_heart:
lovam
