Oče se je sklanjal nad Diano in njegov pogled je izražal jezo. V roki je držal usnjen bič, ki je imel več koncev, kar je še bolj bolelo. Diana je to bolečino če predobro poznala.
Diana je prestrašena tičala v kotu svoje sobe, medtem ko je njen oče svojo slabo voljo znašal nad njo.Bič je še enkrat počil in Diana je še enkrat tiho zajavkala."Te to nič ne boli?!" je zavpil njen pijani oče.
Bič je znova zarezal skozi zrak in zadel svoj cilj. Diana je zakričala.
Prav takrat je potrkalo na vrata: "Moj gospod, na zabavi vas pogrešajo. Lady Aushachen vztrajno povprašuje po vas. Menda si Vas želi bolje spoznati in to v spalnici."
Diana še nikoli v življenju ni bila toliko hvaležna očetovemu staremu služabniku Geoffreyju. Cameron je zagodrnjal in spustil bič iz rok. "Pozneje se vrnem," je jezno zarenčal in se s pijanskimi koraki odpravil iz Dianine sobe.
Ko si je Diana opomogla od šoka, si je dodobra ogledala svoj hrbet v bližnjem zrcalu. Po njem je imela posejane rdeče maroge, na vso olajšanje spletičen pa so rane hitro izginile in za sabo pustile nič sledi.
Dianine spletične so skrbele, da je bila na vseh pomembnih dogodkih videti urejena in brazgotine na njenem hrbtu bi bile katastrofa, saj jo ne bi hotel noben princ, ki bi Cameronu pomagal postaviti se na veliko nogo.Cameronova hčerka je v roke previdno vzela stekleničko olja, s katerim si je namazala hrbet. Začutila je znani pekoč občutek, potem pa je to občutje zamenjalo zadovoljstvo, da ji olje pomirjajoče hladi rane.
Slekla je svojo krvavo tuniko in jo vrgla na tla. Iz garderobne skrinje je vzela temnozeleno tuniko. Oblekla jo je in si nataknila rjave usnjene sandale.
Pogledala se je v ogledalo. Zelena obleka je lepo poudarila njene modro-zelene oči in črne lase. Lase si je razpustila iz tesne kite in odločno je stopila na hodnik.
Slišala je žvenketanje kozarcev, ko so udeleženci zabave nazdravljali, Diana ni vedela komu.
Glasno je plosknila z dlanmi in do nje so v hipu pritekle njene tri spletične, Lisa, Maya in Kaylla.
"Moja gospa, kaj želite?" so v en glas vprašale in se v en glas priklonile."Maya, sporoči konjušniku, naj mi pripravi Glorio, pojezdila bom do Čudovitih poljan. Kaylla, steci do dežurnega stražarja in ga vprašaj o premikih tistega sovražnega plemena Waryanov. Ne izdaj mu, da se odpravljam na ježo! Lisa, pojdi pogledat, kje je moj oče. Potem pridi v Modri salon in mi poročaj."
"Moja gospodična, ni se varno odpravljati do Čudovitih poljan brez vojaškega spremstva. Waryani bi vas lahko ugrabili in ubili!" se je ob misli na to stresla Maya."Maya, kdo me bo spoznal v tuniki, brez spetih las? Saj veš, v javnosti vedno nosim obleke in oče vedno zahteva, da imam spete lase. Nobene nevarnosti ni."
Spletične so stekle izpolniti ukaz. Diana se je počasi odpravila v Modri salon.
Modri salon je bil upravičen svojega imena. V njem si imel modre naslanjače, moder čipkast prt na majhni mizici, preproga na tleh je imela zapleten modro-zlat vzorec, v modrikasti vazi so bile vedno sveže spominčice... Nihče razen Diane ni uporabljal ta salon, Cameron je menil, da je grd, čeprav je služničad Modri salon vedno bolje pospravila in uredila kot recimo Zeleni salon, Rumeni salon, celo za Kraljevi salon, ki ga je uprabljal Cameron, kadar je gostil svoje obiskovalce, so čistili manj zavzeto in bolj nenatančno.
Modri salon je bil eden izmed Dianinih štirih najljubših. Med te so spadali: Modri salon, Škrlatni salon, Beli salon in Salon narave.
V Škrlatnem je bilo vse v večini škrlatno, našel si tudi malo zlate, enako v Belem salonu. Salon narave je bil v celoti posvečen naravi. Naslanjači so imeli cvetlične vzorce, povsod so visele slike narave, knjige o živalih in rastlinah so se bohotile na policah, divje cvetlice so omamno dišale v vazi...
Nihče ni uporabljal teh štirih salonov.
Diana se je v Modrem salonu sesedla na majhen kavč. Strmela je v spominčice, ki so bile že rahlo načete izpod strani gnilobe.
Cameronova hčerka se je opomnila, da mora opozoriti Liso, naj spomni kakšno služabnico, naj jih zamenja s svežimi.
Naenkrat so se vrata odprla. Skoznje je stopila Maya.
"Moja gospodarica, hlevar ima že pripravljeno vašo črno Glorio."
Hip zatem je vstopila Kaylla.
"Moja prelestna gospa, poročilo stražarjev poroča o niti vidiku služabnika. Pravijo, da je varno."
Nato je prišla še Lisa.
"Gospodična, moj kralj je v svoji spalnici skupaj z lady Aushachen."
"Dobro," je vstala Diana. Odšla je na hodnik. Spletične so ji sledile. Obrnila se je k njim.
"Pojdite zdaj, in če oče povpraša po meni mu recite, da se slabo počutim, da je zdravnik pri meni in pravi, da imam hudo nalezljivo bolezen, zato naj Cameron ne prihaja k meni. Prav?"
"Vaš ukaz bomo izpolnile vestno," so se v en glas priklonile tri dekleta.
Spletične so odhitele po hodniku, Diana pa se je splazila na dvorišče, kjer jo je čakala njena osedlana črna kobila Gloria.
Cameronova hčerka je zajahala konja in tlesknila z jezikom. Njena izurjena kobila se je pognala v rahel drnec, ki ni povzročal preveč hrupa.
Diana je odjezdila skozi vrata očetove trdnjave. Ko se je dovolj oddaljila od obzidja, je v sebi začutila neizmerno veselje.
Pognala je Glorio in ta je zagalopirala prek peščene ceste.
Glorio je preusmerila stran od poti, po travi.
Galopirala je prek navidez neskončnih zelenih planjav, na obzorju si lahko zapazil krošnje dreves. Sonce je zahajalo in obarvalo nebo oranžno, roza, rdeče, vijolično in modro.
Prek neba so letele vrane, ki so krakale v sončni zahod.
Diana je jahala in jahala, dokler ni prišla do prijetnega gaja, kjer je tekel potok in so ga obkrožala drevesa.
Razjahala je in pustila Glorio neprivezano. Za bistro kobilo je vedela, da se ne bo premaknila s tega mesta, če je ne odžene Diana.
Roke je potopila v osvežujočo bistro vodo in si umila obraz. Prvič v življenju je bila resnično srečna, in teh trenutkov ni uničila niti misel na Camerona, niti misel na kazen, ki jo bo čakala, ko bo prišla nazaj v grad, nič.
"Enkrat bi resno morala zbežati in se ne več vrniti," si je zamrmrala v brado in si umila roke.
Slekla si je tuniko in se ulegla v potok in voda je tekla čez njeno golo telo.
Ko je z roko mešala po vodi, si je pela svojo najljubšo pesem:

"Sono scappato e mi sono sentito libero.
Sono andato nell'infinito mare blu,
hai fatto un ricordo meraviglioso.
Nessuno mi impedisce di essere libero.
Non posso sopravvivere senza un senso di libertà."


Jaso je obdajal gozd in Diana je zaslišala šumenje v njem.
Pozorno je prisluhnila. Slišala ni ničesar in nežno se je nasmehnila.
"Kakšna žival, mogoče srna se potika tukajle naokoli," si je zasanjano zamrmrala in si zapela naslednjo kitico pesmi.

"Ma mi hanno rubato la libertà,

sono a malapena vivo.
Ma il pensiero di questa libertà mi tiene in vita e non mi fa uscire dalla mia presa.
Lo so, so che un giorno sarò libero,
ma non ora."


Diani se je zdelo kot da gozd skupaj z njo šumi to pesem o svobodi in v zraku je visela neizgovorjena želja od nekod, naj nadaljuje.
Diana je zaprtih oči nadaljevala:


"Ma ancora una volta sono libero,
sento quella sensazione.
Nessuno può distruggere questo momento per me.
Poiché sono di nuovo libero,
non sono più limitato.
E vivo il mio sogno."

Cameronova hčerka je zamrmrala zadnji ton in se povzpela iz vode.
Hitro si je nataknila zeleno tuniko, a sandalov si ni več obula.
Stopila je k Glorii in v vrečo pod sedlom pospravila sandale.
Globoko je zajela sapo in se podala... v gozd.
Suho listje je pod njenimi nogami pomirjujoče šumelo. Diana je s prsti oplazila deblo močnega hrasta.
Obstala je in se zamislila. Naenkrat se je zasmejala in začela plezati na hrast.
Roke in noge so postajale rjave od lubja, a Diana se ni menila za to. Kot bi mignil je splezala na prvo vejo in nato še na drugo.
Zahvaljujoč svoji majhni teži se je lahko povzpela vse do vrha drevesa. Zastrmela se je v obzorje, kjer je sonce že zašlo. Začenjalo se je mračiti.
Urno je splezala z drevesa in stekla do Glorie. Ko jo je zajahala in jo pognala mimo gozda, se ji je zazdelo, kot da jo nekdo opazuje.
Ustavila je Glorio in se pozorno zastrmela v goste veje gozda. Videla ni ničesar.
Spet je pognala svojo kobilo in se pognala nazaj proti gradu.
Med ježo se še vedno ni mogla otresti občutka, da jo je nekdo ves čas opazoval. Stresla je z glavo.
"Domišljam si," si je zamrmrala. "Nič ni bilo."
Ko si je potihem pela pesem, se je nasmehnila.
"To je kot v tej italijanski pesmi, postala sem zasvojena s svobodo."
Še bolj je pognala Glorio proti gradu. Hotela se je vrniti pred obrokom, ki so ji ga vsak večer služabniki prinesli v sobo.
Nikoli ni večerjala skupaj z Cameronom. Vsak večer so na urniku bile zabave, ki so trajale pozno v noč, kar do jutra.
Diana se je zdramila iz sanjarij o prihodnjem izletu, ko je Gloria sunkovito zahrzala.
Kobila se je spotaknila in je letela proti tlom, skupaj z njo tudi njena lastnica.
Diana je padala in padala, potem pa jo je zagrnila nepredušna tema.