"Pred enim letom smo se odločili da bomo pripravili tabor za vse polbogove, ki se na akademiji ne bodo morali učiti. Imeli smo vpisanih 130 polbogov in zelo slabo zaščitno polje.
Na kupu nas je bilo kakšnih 150 polbogov kar je če še nisi ugotovila privabilo pošasti."
Ustavila sem in vdihnila. Moje telo se je treslo. Moj čut za smrt se je povečal in skoraj sem se zgrudila. Mitchell me je ujel in me stisnil k prsim. Črne solze so se mi cedile po malo zagorelem obrazu in puščale bele črte na mojih licih. V izgubljenem mezincu sem začutila fantomsko bolečino in kolena so mi klecnila.
Mitchell me je prijel v naročje in molče odnesel v vilo.
Po dovozu, na veličastne stopnice in levo v velikansko dnevno sobo. Položil me je na umetelno narejen kavč in se vsedel zraven. Glavo sem mu položila na kolena in tiho smrkala. Naoki je molče vstopila za nama in se vsedla nasproti. Na obrazu je imela masko a vedela sem da jo je bolelo. Čutila sem tudi nekaj obžalovanja in sramote.
Tresoče sem vdihnila: "Naoki nisi ti kriva. Vedela sem da se bom morala enkrat soočiti s tem. Mitchell prosim nadaljuj."
Veliki bojevnik je tresoče vdihnil. Veliko brazgotinasto roko je položil na moje lice.
Še enkrat je globoko vdihnil: " Bil je drugi dan tabora. Zbudil sem se eno uro pred sončnim vzhodom. Že takrat je bilo v ozračju nekaj drugače. Vstal sem in odšel na jutranji tek. Bil sem oddaljen kakšen kilometer od akadamije, ki me je iz desne strani napadel peklenski pes. Skočil je name in me podrl toliko koliko sem dolg in širok. Renčal mi je v obraz a mi ni storil popolnoma nič. Na svoji levi sem takrat zaslišal kratek tlesk z jezikom in tam je stala. Tri leta starejša, tri leta lepša in tri leta bolj zlobna. Stala je tam in se mi smehljala. Njen nasmeh me mori še zdaj, grozen je. Hodila je v krogih in se zlovešče smehljala. Peklenski pes pa je takrat še kar bil na meni in mi drobil prsni koš. Mislil sem da bo to moj konec, a takrat je spregovorila."
Zaprla sem oči in si predstavljala visoko blondinko z obrazom lutke in telesom grške boginje. Predstavljala sem si jo stati tu v sobi, v grškem oklepu, z lasmi spetimi v umetelno figo. Njen žalosten a tako zloben obraz me je tako zamoril.