Harry Potter fanfiction- Nič več Hermione Granger
14
Hej!
Ker res ljubim Harrya Potterja sem se odločila napisati en fanfiction o tem. Glavna oseba v njem bo Hermione. Ne bo podobno dogajanju v knjigah, ampak bom naredila svoj zaplet. Ne vem, če bo komu to všeč, ampak prosim vsaj preberite!
Opozorilo: Lily in James Potter sta živa.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Prolog
Po temnih ulicah Londona je neke hladne oktoberske noči hitela ženska postava. Bila je oblečena v dolg plašč, veter uje premetaval njene dolge blond lase. Če bi jo kdo pogledal bližje, bi videl izraz groze na njenem obrazu in solze na bledih licih. V rokah je nosila v odeje zavito dete, ki je mirno spalo in se ne zavedalo, kaj se dogaja. Ženska je ljubko deklico pogledala z ljubeznijo in oboževanjem, po licih pa se ji je ulilo še več solz. Dojenček je imel puh črnih las in prelepe oceansko modre oči. Gospa je iz svojega plašča potegnila lepo vrbovo palico in elegantno zamahila z njo, v njenem naročju pa se je zdaj skrivala deklica s svetlo rjavimi lasmi in čokoladnimi očmi. Ko je zagledala svoj cilj je otroka poljubila na čelo in še zadnjič vdihnila, preden jo je odložila na prag velike bele družinske hiše. S pokom je izginila za sabo pa pustila spečega dojenčka, z enim samim pismom pri njej.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tiste noči, ko sta se Dan in Emma Granger odpravljala spat je ga. Granger zaslišala čuden zvok. Bila je nevihta, dež je že razbijal po oknih, strele so že razsvetljevale nebo. A ta zvok ni bil povezan z vremenom, bil je jok. Ja, jok. Mehak, žalosten otroški jok. Po pregledu hiše, ji ni ostalo drugega, kot iti ven. Odprla je vrata in skoraj zakričala ob pogledu pred sabo. Zunaj, na njenem pragu je ležala deklica, stara približno 6 mesecev. Takoj jo je pobrala in poklicala moža. Ko je v dnevni sobi mirila otroka je Dan bral pismo priloženo zraven. Bilo je nadrealistično, a Emma je iz nekega razloga vedela, da resnično. Ob prebranem sta se oba odločila, da bosta punčko vzela pod svoje okrilje.
To je za prvič vse. Upam, da je dobro napisano in se opravičujem za slovnične napake. Nimam pojma, če vam je potek zgodbe sploh zanimiv. Prosimm napišite komentrje, da vem kaj popraviti, in ali sploh nadaljevati.
Victorie
Ker res ljubim Harrya Potterja sem se odločila napisati en fanfiction o tem. Glavna oseba v njem bo Hermione. Ne bo podobno dogajanju v knjigah, ampak bom naredila svoj zaplet. Ne vem, če bo komu to všeč, ampak prosim vsaj preberite!
Opozorilo: Lily in James Potter sta živa.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Prolog
Po temnih ulicah Londona je neke hladne oktoberske noči hitela ženska postava. Bila je oblečena v dolg plašč, veter uje premetaval njene dolge blond lase. Če bi jo kdo pogledal bližje, bi videl izraz groze na njenem obrazu in solze na bledih licih. V rokah je nosila v odeje zavito dete, ki je mirno spalo in se ne zavedalo, kaj se dogaja. Ženska je ljubko deklico pogledala z ljubeznijo in oboževanjem, po licih pa se ji je ulilo še več solz. Dojenček je imel puh črnih las in prelepe oceansko modre oči. Gospa je iz svojega plašča potegnila lepo vrbovo palico in elegantno zamahila z njo, v njenem naročju pa se je zdaj skrivala deklica s svetlo rjavimi lasmi in čokoladnimi očmi. Ko je zagledala svoj cilj je otroka poljubila na čelo in še zadnjič vdihnila, preden jo je odložila na prag velike bele družinske hiše. S pokom je izginila za sabo pa pustila spečega dojenčka, z enim samim pismom pri njej.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tiste noči, ko sta se Dan in Emma Granger odpravljala spat je ga. Granger zaslišala čuden zvok. Bila je nevihta, dež je že razbijal po oknih, strele so že razsvetljevale nebo. A ta zvok ni bil povezan z vremenom, bil je jok. Ja, jok. Mehak, žalosten otroški jok. Po pregledu hiše, ji ni ostalo drugega, kot iti ven. Odprla je vrata in skoraj zakričala ob pogledu pred sabo. Zunaj, na njenem pragu je ležala deklica, stara približno 6 mesecev. Takoj jo je pobrala in poklicala moža. Ko je v dnevni sobi mirila otroka je Dan bral pismo priloženo zraven. Bilo je nadrealistično, a Emma je iz nekega razloga vedela, da resnično. Ob prebranem sta se oba odločila, da bosta punčko vzela pod svoje okrilje.
To je za prvič vse. Upam, da je dobro napisano in se opravičujem za slovnične napake. Nimam pojma, če vam je potek zgodbe sploh zanimiv. Prosimm napišite komentrje, da vem kaj popraviti, in ali sploh nadaljevati.
Victorie
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je, najbolj mi je všeč način kako pišeš.
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
NORO KUL!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
PLS nikol ne nehej tega pisat:kissing_closed_eyes::stuck_out_tongue_winking_eye::kissing_closed_eyes::kissing_closed_eyes::kissing_closed_eyes::kissing_closed_eyes::stuck_out_tongue_winking_eye::stuck_out_tongue_winking_eye::stuck_out_tongue_winking_eye::stuck_out_tongue_winking_eye::stuck_out_tongue_winking_eye::blush::slight_smile::blush::blush::blush::kissing_heart::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Vav, res dober začetek. Zelo napet in všeč mi je kako opisuješ. Komaj čakam nov del:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::clap::clap::clap::ok_hand::clap::ok_hand::thumbsup::ok_hand::clap::thumbsup::sparkling_heart::ok_hand::clap:
0
Moj odgovor:
Pisalnica
Ljubiteljica fantazije
Življenje Lie Black, 2. del: Moje poletje in odhod na Bradavičarko
Ogledov: 45 Odgovorov: 00
Uničeno telo
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Binge eating disorder
Upam, da mi bo lahko kdo tukaj pomagal, ker ne morem več. 🫤
Na zacetku leta sem postala zelo insecure glede svojega telesa in sem začela zelo malo jesti, česar se nisem niti toliko zavedala in to je vodilo do motnje hranjenja/eating disorder. Ampak kot sem rekla se nisem niti zavedala in mi je to prišlo v navado. Izgibila sem ogromno teže, kar res ni okej, ker se je zgodilo v zelo kratkem času. Trajalo pa je nekje od februarja do maja.
Na začetku poletja pa sem se končno prepričala do tega, da postanem spet normalna in tudi sem začela jesti več, sicer pod prisilo. Ampak se nikoli nisem znebila tega občutka krivde, ko pojem dejansko karkoli in tudi štejem kalorije pa ne morem nehat!!
Zadnji mesec pa je še huje, ker se je ta "recovery" spremenil v binge eating disorder, kar pomeni da ne morem nehat jesti. Tudi ko sem grozno polna, ne morem nehati. Res je grozno, pa mi je čisto vseeno za mojo težo, ker sem itak preveč izgubila, mi je pa važno da bi postala spet normalna brez teh motenj! Nekatere dni se stradam, ker obžalujem da sem bingala, ampak kmalu spet bingam in zdaj vedno pogosteje. Strah me je da nikoli ne bo konec.
Kaj naj naredim? Počutim se tako uničeno.
Če to kaj koristi sem stara 15.
Na zacetku leta sem postala zelo insecure glede svojega telesa in sem začela zelo malo jesti, česar se nisem niti toliko zavedala in to je vodilo do motnje hranjenja/eating disorder. Ampak kot sem rekla se nisem niti zavedala in mi je to prišlo v navado. Izgibila sem ogromno teže, kar res ni okej, ker se je zgodilo v zelo kratkem času. Trajalo pa je nekje od februarja do maja.
Na začetku poletja pa sem se končno prepričala do tega, da postanem spet normalna in tudi sem začela jesti več, sicer pod prisilo. Ampak se nikoli nisem znebila tega občutka krivde, ko pojem dejansko karkoli in tudi štejem kalorije pa ne morem nehat!!
Zadnji mesec pa je še huje, ker se je ta "recovery" spremenil v binge eating disorder, kar pomeni da ne morem nehat jesti. Tudi ko sem grozno polna, ne morem nehati. Res je grozno, pa mi je čisto vseeno za mojo težo, ker sem itak preveč izgubila, mi je pa važno da bi postala spet normalna brez teh motenj! Nekatere dni se stradam, ker obžalujem da sem bingala, ampak kmalu spet bingam in zdaj vedno pogosteje. Strah me je da nikoli ne bo konec.
Kaj naj naredim? Počutim se tako uničeno.
Če to kaj koristi sem stara 15.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Hej! Lepa jakna, ampak kam bi jo pa imela? ...
Hej! Lepa jakna, ampak kam bi jo pa imela? ...
hejj
uu ful je lepa jaknca
jz osebno bi ...
Hej...torej pogledala sem jakno in se mi ...