Hej,
tukaj je nov del moje zgodbe. Upam, da va je všeč.
PREJŠNJIČ:
Stisnila je dlan in curek je izginil. Postava je ležala na tleh in zdela se je nekako premočena. Nato je vse zagrnil oblak črnega dima. Ko se je dim izginil neznanca ni bilo več.
2. del:
Stekla je domov. Ni vedela kaj se je pravkar zgodilo. V mislih so ji kar odmevala vprašanja. Kdo je bil zakrinkanec? Mogoče pa je bila ženska? Zakaj bi hotel njo? In še najpomembnejše vprašanje: Od kje je tisti curek? Ni ga mogla kar pričarati. Ali pač. V glavi si je govorila, da ne bo povedala staršem. A predobro je vedela, da tega ne bo mogla storiti. Tega ne bo mogla zadrževati v sebi. Ko je prišla v hišo je stekla po stopnicah v svojo sobo. Sedla je na posteljo. »Serena! Pridi večerja je na mizi!« jo je klicala mama. Hitro je sklenila, da danes še ne bo povedala staršem, potem pa odhitela k mizi. Oče in mama sta že sedela tam. Naložila si je zajemalko juhe in začela jesti. Očetu je prav takrat začel zvoniti telefon. Ko ga je že hotel prijeti je mama rekla »Alex ne pri mizi!« Mama je že nekaj časa vztrajala pri pravilu brez naprav pri jedi. »Ampak Hillary…« je poskušal ugovarjati oče. »Nič ampak! Odloži telefon!« je vztrajala mama in oče se je vdal. Takrat pa je skozi luknjo za pošto priletelo pismo. »Kaj je zdaj to, saj je bil poštar že zjutraj tu.« je rekel oče, ko je vstal in pobral pismo. Ko se je usedel je pogledal pismo. Serena je na njem videla zlat pečat. Kot nekakšen grb. Oče je pomenljivo pogledal mamo. Serena ni vedela, kaj je narobe a nekaj je bilo zelo sumljivo na vsem tem. Imela je zelo čuden občutek. Oče je odprl kuverto in razprl list, ki je bil v njej. Podal ga je mami. Spogledala sta se. »lahko vidim?« je vprašala Serena. »NE!« sta rekla skrati. »M-mislim…saj boš kmalu izvedela ljubica.« je rekla mama z tišjim a vseeno živčnim glasom. Takrat pa je potrkalo na vrata in ta so se odprla. V hišo je vstopila sivolasa ženska, visoke in vitke postave, v sivem krilu in suknjiču. »Upam, da se nisem prepozno najavila.« je rekla. »Ne, ne… je že v redu.« je rekel oče. Bolj živčnega ga Serena še ni videla. »Kar sedite.« je rekla mama in z roko pokazala na desno zofo. Sama z očetom pa se je usedla na levo. Serena je sedla na naslonjač zraven kamina. »Gospod in gospa Walters, sem Daphne Shane. Najbrž vesta zakaj sem tukaj.« je rekla neznana gospa. »Serena še ne ve, kajne?« je spet rekla. Starša sta pokimala. Česa ne ve? V glavi so se ji spet porajala vprašanja. »Česa ne vem?« je rekla Serena. »Povejta ji. Prišel je čas.« je gospa Shane spodbudila starša. Mama je očeta prijela za roko in ta je začel.»Serena. Od tega je skoraj petnajst let. Bil je september. Še zadnji dopustniki so hodili na plažo. In eden je potonil. Takrat sem še delal v obalni straži in šli smo ga iskat. Potopljen sem šel pregledovat najbolj zahoden del obale. In tam sem na skali pod vodo videl dojenčka. V nekakšnem mehurčku, da se ga voda ni dotaknila. Ker tvojo mamo nisva mogla imeti otrok sem ga vzel in nesel domov. Bila je deklica. Imela je izjemno svetle lase. In na rokico je imela privezano pismo.«
Upam, da vam je všeč. Vesela bom komentarjev in lajkov, pa tudi če ste samo prebrali. Tukaj pa so še linki:
MAMA (Hillary Walters):https://images.app.goo.gl/R5oQni31cPGWqZiW7
OČE (Alex Walters):https://images.app.goo.gl/5qBxGs21GpNEiX5T8
GOSPA (Daphne Shane):https://images.app.goo.gl/U9D9ddA4Pao4dZoB9
tukaj je nov del moje zgodbe. Upam, da va je všeč.
PREJŠNJIČ:
Stisnila je dlan in curek je izginil. Postava je ležala na tleh in zdela se je nekako premočena. Nato je vse zagrnil oblak črnega dima. Ko se je dim izginil neznanca ni bilo več.
2. del:
Stekla je domov. Ni vedela kaj se je pravkar zgodilo. V mislih so ji kar odmevala vprašanja. Kdo je bil zakrinkanec? Mogoče pa je bila ženska? Zakaj bi hotel njo? In še najpomembnejše vprašanje: Od kje je tisti curek? Ni ga mogla kar pričarati. Ali pač. V glavi si je govorila, da ne bo povedala staršem. A predobro je vedela, da tega ne bo mogla storiti. Tega ne bo mogla zadrževati v sebi. Ko je prišla v hišo je stekla po stopnicah v svojo sobo. Sedla je na posteljo. »Serena! Pridi večerja je na mizi!« jo je klicala mama. Hitro je sklenila, da danes še ne bo povedala staršem, potem pa odhitela k mizi. Oče in mama sta že sedela tam. Naložila si je zajemalko juhe in začela jesti. Očetu je prav takrat začel zvoniti telefon. Ko ga je že hotel prijeti je mama rekla »Alex ne pri mizi!« Mama je že nekaj časa vztrajala pri pravilu brez naprav pri jedi. »Ampak Hillary…« je poskušal ugovarjati oče. »Nič ampak! Odloži telefon!« je vztrajala mama in oče se je vdal. Takrat pa je skozi luknjo za pošto priletelo pismo. »Kaj je zdaj to, saj je bil poštar že zjutraj tu.« je rekel oče, ko je vstal in pobral pismo. Ko se je usedel je pogledal pismo. Serena je na njem videla zlat pečat. Kot nekakšen grb. Oče je pomenljivo pogledal mamo. Serena ni vedela, kaj je narobe a nekaj je bilo zelo sumljivo na vsem tem. Imela je zelo čuden občutek. Oče je odprl kuverto in razprl list, ki je bil v njej. Podal ga je mami. Spogledala sta se. »lahko vidim?« je vprašala Serena. »NE!« sta rekla skrati. »M-mislim…saj boš kmalu izvedela ljubica.« je rekla mama z tišjim a vseeno živčnim glasom. Takrat pa je potrkalo na vrata in ta so se odprla. V hišo je vstopila sivolasa ženska, visoke in vitke postave, v sivem krilu in suknjiču. »Upam, da se nisem prepozno najavila.« je rekla. »Ne, ne… je že v redu.« je rekel oče. Bolj živčnega ga Serena še ni videla. »Kar sedite.« je rekla mama in z roko pokazala na desno zofo. Sama z očetom pa se je usedla na levo. Serena je sedla na naslonjač zraven kamina. »Gospod in gospa Walters, sem Daphne Shane. Najbrž vesta zakaj sem tukaj.« je rekla neznana gospa. »Serena še ne ve, kajne?« je spet rekla. Starša sta pokimala. Česa ne ve? V glavi so se ji spet porajala vprašanja. »Česa ne vem?« je rekla Serena. »Povejta ji. Prišel je čas.« je gospa Shane spodbudila starša. Mama je očeta prijela za roko in ta je začel.»Serena. Od tega je skoraj petnajst let. Bil je september. Še zadnji dopustniki so hodili na plažo. In eden je potonil. Takrat sem še delal v obalni straži in šli smo ga iskat. Potopljen sem šel pregledovat najbolj zahoden del obale. In tam sem na skali pod vodo videl dojenčka. V nekakšnem mehurčku, da se ga voda ni dotaknila. Ker tvojo mamo nisva mogla imeti otrok sem ga vzel in nesel domov. Bila je deklica. Imela je izjemno svetle lase. In na rokico je imela privezano pismo.«
Upam, da vam je všeč. Vesela bom komentarjev in lajkov, pa tudi če ste samo prebrali. Tukaj pa so še linki:
MAMA (Hillary Walters):https://images.app.goo.gl/R5oQni31cPGWqZiW7
OČE (Alex Walters):https://images.app.goo.gl/5qBxGs21GpNEiX5T8
GOSPA (Daphne Shane):https://images.app.goo.gl/U9D9ddA4Pao4dZoB9
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Superr si napisallllaaaaaaaaaaaa:grin::grinning::wink:
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super! Super! Super! Super! Super! Super!
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super odlična zgodba! Komaj čakam nov del! Res bi rada vedela kaj se zgodi! :heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odličen del! Zelo napeto. Obužujem to zgodbo:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart:
1
Moj odgovor:
Nesreča
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Starši
Zdravo! Jaz imam probleme z družino. Če mogoče veste, kako se to lahko spremeni, mi prosim napišite, saj sem že res obupana.
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(130)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.............le, da je mrož malce bolj prijazen ...
kaj da hel je toooooooo :joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::rofl::rofl::rof