Hej hoj, tokrat bom zgodbo objavljala na dva dneva. Upam, da vas to ne moti.

Prejšnič: in v sobi sem zagledala...
Zdaj: ...pošast. Opazila me je. In zbežala. Čudno, a se me boji? Za mano je šel znanstvenik. In to videl. Začudil se je, jaz pa sem šla naprej. Ni več šel za mano. Na poti sem spet videla pošast. Tudi ta se me je očitno ustrašila in stekla stran. No, tega pa res nisem pričakovala. Prišla sem do kleti. Bila je temna, krvava in polna trupel. Spet sem videla pošast. Tudi ta je zbežala naprej v temo. Potem sem zagledala vrata. Hotela sem jih odpreti, a so bila zaprta. Za mano se je pojavila pošast. Skoraj me je kap zadela. Pokazala je svoj strašen nasmeh in počasi hodila proti meni. Brcnila sem jo. Špricnila je kri. Ni bila še mrtva. Skočila je name jaz pa sem se branila, da me ne bi ugriznila. Auč!!!! Nočete vedeti kaj mi je naredila. Kar izgubila sem moč in komaj zdržala. Odgriznila mi je prst. Kri mi je neskončno lila. Bolelo je čisto preveč, da bi hotela živeti vendar se nisem predala. Na tleh sem našla puško, jo hitro prijela in pošast ustrelila v usta. Zdaj pa je bila mrtva. Od bolečine sem se začela jokati. Nisem zdržala. Želela sem umreti. Kar naenkrat sem zagledala močno svetlobo. Kazala je prihodnost, mojo prihodnost. Videla sem za trenutek in nato takoj pozabila. Svetloba je izginila. Zaslišala sem krik. Bil je za vrati. Vedela sem, da bom umrla. In iz teme je spet prišla ista punca, ki sem jo srečala takrat, ko še nisem vedela za te pošasti. Rekla mi je: "Ne boj se. Raje umri". In je izginila s strašnim nasmehom. Nisem se bala. Vrata so bila zdaj odklenjena. Odprla sem jih in...


Pojutrišnjem spet pride nasledenj del.:blush::thumbsup: