Hej, še vedno se mi zdi bolje, da vsak dan objavljam nasledenj del. Kaj ne? Lahko kar začnemo.

Prejšnič: in ko sem odprla vrata sem videla...
Zdaj: ...brlog. Brlog pošasti. Videla sem kosti, kri, trupla in O NE, POŠAST! Tekla je do mene in se ustavila. Tudi jaz sem nekaj čudnega zaslišala. Pošast je zakričala. Bil mi je znan krik. Bila je glavna pošast...Ali pač... Pritekle so še ostale pošasti in zadnja je zaprla vrata za seboj. Slišali smo močne korake, ki so počasi prihajali do sem. Ob vrata je nekaj butnilo. In potem še enkrat. In potem še enkrat, dokler niso vrata padla. Noter je stopila ogromna in strašna pošast. Bila je približno 2 m in pol visoka in sive barve. Izgledala je nekako kot SCP (to je zelo strašna in definitivno ne resnična pošast, če želite si jo poglejte na internetu). Zarjovela je. Vse druge pošasti so se skrile, kamor so pač tekle. Jaz sem edina obstala na mestu. Pogledala me je. In za njo je prišla spet ista punčka. Zasmejala se je in vzela nož. Nisem vedela kaj se dogaja. Le nazaj sem se zasmejala (nevem zakaj, pač bilo je malo smešno videti malo punčko in veliko pošast). Punčka je rekla: "Zdaj si pa mrtva. Kar predaj se mala." jaz pa: "Ti si mala, če še nisi opazila sem jaz večja." in sem se zasmejala. Nekako me sploh ni bilo strah. Punčka se je razjezila in z nožem tekla proti meni. Jaz sem se le umaknila. Sploh ni bilo tako težko. Velika pošast (kličimo jo kar Vele) je samo nevedno gledala. Pošast, ki se je skrivala blizu punčke, jo je napadla. Špricnila je kri, ampak ne iz punčke, iz pošasti, ki je zdaj že mrtva. Torej to ni kar tako s to punčko, ki izgleda kot, da hodi v 1. razred. Vele je padel na tla in za njim je stal...

Pa imamo že deveti del končan. Ste že nestrpni, ne? Ne skrbite, čim hitreje bom probala napisati nasledenj del.:wink::heart::thumbsup: