hello moji dragi pilovčki/ke!!!
tukaj je novi del zgodbe in predlagam vam, da tokrat pozorno berete saj se bo napetost počasi začela stopnjevati:upside_down:
aja pa še link do mijih prejšnjih delov (če jih kdo slučajno še ni prebral...:skull:)
https://www.pil.si/forumi/pisalnica/igra-30/5


3. poglavje

Beatrice

Zbudim se in občutek imam, da me nekdo nese…v naročju?!
"Aaaaa spusti me!"
Kar naenkrat trdo priletim na tla. Ozrem se navzgor in neznanca že hočem nahruliti,
" nisem mislila dobesedno! Ti, ti…" ko ga pogledam pa mi kar naenkrat zmanjka besed.
Pred mano stoji točno tisti fant, ki sem ga videla na plesu, le da zdaj, ko ga vidim od blizu izgleda veliko lepši.

Vame se zazre s svojimi prodorno modrimi očmi ter se mi nasmehne s kotičkom ustnic.
Ker še zmeraj sedim na tleh, pričakujem, da mi bo podal roko, a se le obrne in reče: " ni zakaj, da sem te rešil pred Grozjamrežci" in odide.
Olika pa taka, si mislim.
Še malo časa sedim na tleh in se kujam, nato pa stečem za njim. "Hej počakaj me! "mu zavpijem in se v tistem trenutku spet znajdem na tleh.
Joj v tem dnevu sem vsaj že trikrat padla, pomislim.
Pogledam kaj me je že spet spotaknilo in resnično upam, da se ni še kakšna lobanja znašla na moji poti.
Nato pa začudeno ostrmim, ker namreč zagledam žival podobno mački. Le da to ni navadna mačka saj se mi zdi, da te po navadi nimajo šestih nog in ne skačejo predte.
"Nekakšen stvor me hoče napasti! " polglasno vzkliknem in mladenič pogleda nazaj.
Zareži se in reče" Meltix pridi in pusti dekle pri miru. "
Ponovno se obrne in z čudnim bitjem ob strani odide.
Dohitim ga in vprašam:" kam si namenjen? " in "saj me ne boš pustil kar tukaj kajne? "
"Preden sem te rešil iz mrež Grozjamrežcev, aja še zmeraj pričakujem zahvalo, sem bil namenjen v Hrastovce in še odgovor na tvoje drugo vprašanje. Seveda, da te lahko pustim tukaj samo, saj menda veš, kje je Mračnodol? Kaj ne prihajaš od tam? " odgovori brez zanimanja.

Raje ga sploh ne vprašam pred kom me je rešil in kam gre, saj za pol od teh stvari sploh še nisem slišala, zato ga vprašam "Grem lahko s tabo do tja? "
" Do česa? Na kratko odvrne.
"Do teh Hrastov…" odvrnem malce nejevoljno.
" Raje se vrni od koder si prišla...in mestu se reče Hrastovci" doda, ter koraka naprej.
Prizadeto obstanem na mestu in jezno gledam za njim.
Tale pa se res ne zna obnašati lepo, pomislim.
Čez nekaj časa se obrne in globoko zavzdihne " No pav, potem pa pridi z mano. Ampak samo do Hrastovcev, prav? "
Veselo prikimam in stečem do njega.

Že po kar nekaj časa neprijetne hoje v tišini zberem pogum in se končno oglasim
"No… bi mi povedal kdo si? "
"Ne izdajam svoje identitete" dobim v odgovor.
Ampak, kot da mu je malce nerodno, da se tako pogovarja z mano, po premisleku doda
"če hočeš me lahko kličeš Gabriel. "
"In... iz kje prihajaš?" ga začnem ponovno nadlegovati.
" Če bi ti povedal, ti najbrž ne bi bilo preveč všeč" pripomni.
Upam, da ni kakšen skrivni morilec, si rečem in se zatopim v svoje misli.
" Kako je pa tebi ime? " se končno zasliši.
Ooo gospodič molčeči je končno spregovoril, pomislim in mu sarkastično odvrnem: "Ne izdajam svoje identitete."

Začudeno me pogleda in dojamem, da ni dojel moje šale zato mu rečem: "sem Beatrice."
Pokima in naprej se odpraviva v tišini.

evo jutri pride nov del pls komentirajte kako se vam zdi:heart::heart::heart: