KNJIGA PAČ
4
#nekapunca
V majhni vasici ob robu temnega gozda je živela deklica po imenu Lana. Imela je vedno enako vprašanje, ki ji je ni uspelo razjasniti: "Kaj se skriva v gozdu, o katerem vsi govorijo, a ga nihče ne upa raziskati?" Določeni deli gozda so bili namreč prepovedani, saj naj bi tam prebivale skrivnostne sile. Toda Lana ni verjela v strah. Vedela je, da mora enkrat odkriti, kaj je zares v njem.
Enega sončnega popoldneva, ko je imela dovolj vsakodnevnih opravil, se je odločila, da bo poiskala odgovor na svoja vprašanja. Tako je oblekla svojo najljubšo modro jakno, v žep pospravila nekaj sendvičev in se podala v gozd. Vsak korak je bil kot iskanje nečesa, kar ni imela, in ko je hodila globlje v gozd, so drevesa postajala vedno gostejša, svetloba pa vedno bolj zatemnjena.
Medtem ko je hodila, je opazila nekaj nenavadnega. Tla so bila pokrita z zelenimi mahovi, vendar so včasih izstopali drobni, svetleči kamenčki, ki so ustvarjali pot. Lana jih je sledila, vse bolj navdušena, da morda odkriva nekaj posebnega.
Naenkrat je pred sabo zagledala staro kamnito stavbo, pokrito z bršljanom. Niti ni vedela, da nekaj takega sploh obstaja v tem gozdu! Mogoče je to bilo neko starodavno svetišče, ki ga je gozd vzel nazaj. Ko je stopila bližje, je na kamnitem pragu zagledala zlat ključ. Bil je majhen, a v njem je bilo nekaj, kar jo je pritegnilo – kot da je bil ključ do nečesa večjega.
Z majhnim ključem v roki je odprla vrata in vstopila v temno notranjost. Kljub temi je v zraku začutila nekaj posebnega – nekaj, kar je bilo od nekdaj skrito. Pot ji je vodila skozi zapletene hodnike, dokler ni prišla do velike sobe, kjer je na starem leseno mizici ležala velika knjiga. Pokrov knjige je bil posut z zlatimi simboli in napisi v jeziku, ki ga Lana ni razumela, a vseeno je vedela, da je nekaj pomembnega. Na strani je bil izpisan naslov: "Kniga zgodovine sveta".
Ko je odprla prvo stran, je začutila, kako se nekaj spremeni v njej. Skrivnosti tega gozda, zaklad, ki ga je iskala, so bile v knjigi – a le tisti, ki so drznili raziskovati, so lahko razumeli njeno moč. Lana ni vedela, kaj se bo zgodilo, a vse, kar je bilo treba storiti, je bilo prebrati in sprejeti to znanje.
In tako je Lana stopila v svet, ki je bil poln zgodovine, magije in neznanih poti, kjer je bila vseeno pripravljen odgovoriti na skrivnosti, ki jih je našla v gozdu. Bila je pripravljena, da postane tista, ki bo svetu razkrila, kaj so resnično pomenili stari simboli, ki so se skrivali v tem gozdnem svetu.
Kdo ve, morda bo Lana postala tista, ki bo rešila skrivnosti, ki so čakale stoletja
Enega sončnega popoldneva, ko je imela dovolj vsakodnevnih opravil, se je odločila, da bo poiskala odgovor na svoja vprašanja. Tako je oblekla svojo najljubšo modro jakno, v žep pospravila nekaj sendvičev in se podala v gozd. Vsak korak je bil kot iskanje nečesa, kar ni imela, in ko je hodila globlje v gozd, so drevesa postajala vedno gostejša, svetloba pa vedno bolj zatemnjena.
Medtem ko je hodila, je opazila nekaj nenavadnega. Tla so bila pokrita z zelenimi mahovi, vendar so včasih izstopali drobni, svetleči kamenčki, ki so ustvarjali pot. Lana jih je sledila, vse bolj navdušena, da morda odkriva nekaj posebnega.
Naenkrat je pred sabo zagledala staro kamnito stavbo, pokrito z bršljanom. Niti ni vedela, da nekaj takega sploh obstaja v tem gozdu! Mogoče je to bilo neko starodavno svetišče, ki ga je gozd vzel nazaj. Ko je stopila bližje, je na kamnitem pragu zagledala zlat ključ. Bil je majhen, a v njem je bilo nekaj, kar jo je pritegnilo – kot da je bil ključ do nečesa večjega.
Z majhnim ključem v roki je odprla vrata in vstopila v temno notranjost. Kljub temi je v zraku začutila nekaj posebnega – nekaj, kar je bilo od nekdaj skrito. Pot ji je vodila skozi zapletene hodnike, dokler ni prišla do velike sobe, kjer je na starem leseno mizici ležala velika knjiga. Pokrov knjige je bil posut z zlatimi simboli in napisi v jeziku, ki ga Lana ni razumela, a vseeno je vedela, da je nekaj pomembnega. Na strani je bil izpisan naslov: "Kniga zgodovine sveta".
Ko je odprla prvo stran, je začutila, kako se nekaj spremeni v njej. Skrivnosti tega gozda, zaklad, ki ga je iskala, so bile v knjigi – a le tisti, ki so drznili raziskovati, so lahko razumeli njeno moč. Lana ni vedela, kaj se bo zgodilo, a vse, kar je bilo treba storiti, je bilo prebrati in sprejeti to znanje.
In tako je Lana stopila v svet, ki je bil poln zgodovine, magije in neznanih poti, kjer je bila vseeno pripravljen odgovoriti na skrivnosti, ki jih je našla v gozdu. Bila je pripravljena, da postane tista, ki bo svetu razkrila, kaj so resnično pomenili stari simboli, ki so se skrivali v tem gozdnem svetu.
Kdo ve, morda bo Lana postala tista, ki bo rešila skrivnosti, ki so čakale stoletja
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Spremljam.
0
super sem objavila že drugi del
Moj odgovor:
idkk
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
kaj je to??
hiii!
torej, nevem kako se temu reče ampak bom kr opisala. so, js mam velik časa take obssesive 'misli'. tbh večino časa sploh niso realne misli ampak kot neki opomniki v moji glavi da mam te 'misli'. vem da ne zveni smiselno ampak včasih sm mela npr eno obsseisive misel, ki se mi je lahko skor vsak dan več mescov vrtela v glavi, to je blo da mam crush na svojga psa in to OBVI NI RES ampak nism mogla nehat mislt na to čeprov nism hotla. no zdej se je ta misel nehala ampk kot sm že prej rekla mam sam kot neke opomniki ki sploh niso realne misli, da to obsataja v moji glavi. in pol k se spomnim na to, več minut al pa celo ur ne morm nehat razmišlat o tem čeprov je še tok nesmisleno in probala sm že vse da se teg aznebim ampak ne dela. vem da nism najbolj razložila ampak ne zznam bolš.PLIS pomagite kr je exhausting. hvalaa<3
torej, nevem kako se temu reče ampak bom kr opisala. so, js mam velik časa take obssesive 'misli'. tbh večino časa sploh niso realne misli ampak kot neki opomniki v moji glavi da mam te 'misli'. vem da ne zveni smiselno ampak včasih sm mela npr eno obsseisive misel, ki se mi je lahko skor vsak dan več mescov vrtela v glavi, to je blo da mam crush na svojga psa in to OBVI NI RES ampak nism mogla nehat mislt na to čeprov nism hotla. no zdej se je ta misel nehala ampk kot sm že prej rekla mam sam kot neke opomniki ki sploh niso realne misli, da to obsataja v moji glavi. in pol k se spomnim na to, več minut al pa celo ur ne morm nehat razmišlat o tem čeprov je še tok nesmisleno in probala sm že vse da se teg aznebim ampak ne dela. vem da nism najbolj razložila ampak ne zznam bolš.PLIS pomagite kr je exhausting. hvalaa<3






Pisalnica