Ko sem bila tam… 3. Del
0
Zenikova
tukaj 3. del upam, da vam bo vsec
______________________
Moški so me naložili na voz, še prej pa so mi zavezali noge ter roke in zamašili usta z umazano cunjo. Veš čas so se zlobno smejali ter govorili po kavkarsko. Zgleda sta znala jorkivsko govoriti samo dva. Pa še to bolj za silo. Ko sem bila neudobno naložena na voz kakor vreča krompirja se se usedli naprej in zaslišala sem tlesk vajeti, le eden od njih se je namrščeno usedel poleg mene v zadnji del voza. Zgleda, da me straži, me prešini. Na to pa pomislim, zakaj bi kdo stražil 15 letno dekle z zavezanimi udi ter zamšenimi usti, ki so jo ujeli in ne zna njihovega maternega jezika. Ampak zgleda oni me. Nekaj časa sem ga opazovla, ni veliko starejši od mene, verjetno je 16 mogoče 17 let star. Več ne more biti, sem se prepričevala. Verjetno je mlajši od drugih dveh, razmišljam naprej. Drugače ne bi sedel zraven mene ampak bi bil z njima vspredaj in se zafrkaval. Opazi, da ga opazujem, grdo me pogleda na to pa zagodrnja: "Kaj bi?"
Dvomim, da je pričakoval odgovor, saj ga mu tako ali tako nisem mogla dati. Obrnem se in pokukam čez rob voza. Tako sem ostala večino poti ter gledala drevesa in travnike, ki brzijo mimo nas.
Najverjetneje sem vmes zaspala, saj sem se zavedala šele ko smo se ustavili. Lovca sta skočila z voza ter pomahal tretjemu, ki je kujavo čepel zraven mene, naj pride dol. Obraz se mu je razvedril. Takoj se mu je zmračil, ko je eden rekel: "Pa vzemi dekle s sabo, mogoče bo iz nje še kaj podatkov ali dinarcev, ne zgleda kot slab suženj," vse to je rekel po jorkivsko tako, da bi le lahko vedela kaj me čaka. Mladenič poleg mene me grobo potisne naprej, tako, da skoraj padem na tla. Skupaj odkorakamo do gostilne, ki ni ravno zgledala kot karkoli drugega kot stavba v kateri se točijo samo različne vrste alkoholnih pijač. A namesto, da bi zavili skozi vhod, zavijemo okoli. Eden me grobo prime za roko ter obrne tako, da ga gledam v obraz. "Zdaj boš tiho cel čas ko bomo notri, odvezal ti bom roke in noge ter odmašil usta. Prav?" reče. Samo prikimam. Z nožem razreže vrv, ki mi je stiskala ude k telesu, nato pa grobo povleče blago iz mojih ust. Končno lahko premikam jezik prosto po ustno votlini, ne da bi okušala ogabno blago. Porinejo me naprej. Potem pa stopijo pred mano. In odkorakajo naprej. Osuplo me pustijo za njimi, lahko bi prav zdaj zbežala, stekla starn, karkoli. A nisem. Nevem kaj mi je bilo, mogoče strah pred tem kaj bi mi naredili, če bi me našli. Stopila sem za njimi. Vstopili smo v gostilno oz. pivnico. Ogabno, vonj po čebuli in viskiju mi je napolnil nos prvo sekundo, ko stopim noter. Kako lahko ljudje v tem vidijo zabavo, sprostitev? Usedemo se za mizo, v bistvo sem stala, stolov je zmanjkalo. Naslonila sem se na steno. Eden od moških, ki so me sem pripeljali mi pomigne naj stopim k njemu. Stopim, z velikim zadržkom ampak vseeno. Ko pridem do njega me sekundo ali dve gleda , nato pa brez opozorila dvigne roko in me udari v glavo. Udaril me je z vso silo, ki jo premore ali pa sem samo jaz tako mehkužna, saj sem padla skupaj. Črnina me je zajelo skoraj takoj.
Zbudim se ob vozu, okoli mene ležijo tisti trije lovci ali kakorkoli naj jih imenujem, nisem bila več prepričana, da so samo lovci. Glasno so smrčali. Spet so mi zvezali noge in roke, pa zamašili usta. Pogledala sem okoli sebe. Nisem v gostilni, vsi trdno spijo lahko bi mogoče celo pobegnila. Edini problem je bil ta, da so ležali okoli mene v krogu, jaz pa sem bila zavezana. Slabe možnosti za pobeg. Ampak poskusiti naj ne bi bil greh pravijo, pomislim. Previdno ustanem in upam, da ne delam preveč zvokov. Neverjetno, uspelo mi je! Zadovoljila sem se z veselim stiskom pesti. Odcopicljam kakor pingvin mimo dveh surovežev. Globoko vdihnem ter izdihnem bila sem zunaj kroga teh groznih ljudi. Začnem teči, če se temu, kar sem uprizarjala lahko tako reče. Ampak zaradi zvezanih nog trdo paden na tla. Tiho zaklejem, nato pa nekaj časa obmirujem na tleh. Slišim še vedno samo smrčanje. Počasi dvignem glavo in jih pogledam, samo spijo nič drugega, varna sem, zaenkrat. Počasi in kakor tiho se da, se odkotalim do bližnjega gozda. Ko sem nekje skrita v gozdu nekako ustanem. To kar se mi je pravkar zgodilo je gola sreča, pomislim.
Se nadlajuje....
_______________________________________
upam da je dobro ta del je malo dolg ampak meni je bilo zabavno pisati upam da bo vam zabavno brati
______________________
Moški so me naložili na voz, še prej pa so mi zavezali noge ter roke in zamašili usta z umazano cunjo. Veš čas so se zlobno smejali ter govorili po kavkarsko. Zgleda sta znala jorkivsko govoriti samo dva. Pa še to bolj za silo. Ko sem bila neudobno naložena na voz kakor vreča krompirja se se usedli naprej in zaslišala sem tlesk vajeti, le eden od njih se je namrščeno usedel poleg mene v zadnji del voza. Zgleda, da me straži, me prešini. Na to pa pomislim, zakaj bi kdo stražil 15 letno dekle z zavezanimi udi ter zamšenimi usti, ki so jo ujeli in ne zna njihovega maternega jezika. Ampak zgleda oni me. Nekaj časa sem ga opazovla, ni veliko starejši od mene, verjetno je 16 mogoče 17 let star. Več ne more biti, sem se prepričevala. Verjetno je mlajši od drugih dveh, razmišljam naprej. Drugače ne bi sedel zraven mene ampak bi bil z njima vspredaj in se zafrkaval. Opazi, da ga opazujem, grdo me pogleda na to pa zagodrnja: "Kaj bi?"
Dvomim, da je pričakoval odgovor, saj ga mu tako ali tako nisem mogla dati. Obrnem se in pokukam čez rob voza. Tako sem ostala večino poti ter gledala drevesa in travnike, ki brzijo mimo nas.
Najverjetneje sem vmes zaspala, saj sem se zavedala šele ko smo se ustavili. Lovca sta skočila z voza ter pomahal tretjemu, ki je kujavo čepel zraven mene, naj pride dol. Obraz se mu je razvedril. Takoj se mu je zmračil, ko je eden rekel: "Pa vzemi dekle s sabo, mogoče bo iz nje še kaj podatkov ali dinarcev, ne zgleda kot slab suženj," vse to je rekel po jorkivsko tako, da bi le lahko vedela kaj me čaka. Mladenič poleg mene me grobo potisne naprej, tako, da skoraj padem na tla. Skupaj odkorakamo do gostilne, ki ni ravno zgledala kot karkoli drugega kot stavba v kateri se točijo samo različne vrste alkoholnih pijač. A namesto, da bi zavili skozi vhod, zavijemo okoli. Eden me grobo prime za roko ter obrne tako, da ga gledam v obraz. "Zdaj boš tiho cel čas ko bomo notri, odvezal ti bom roke in noge ter odmašil usta. Prav?" reče. Samo prikimam. Z nožem razreže vrv, ki mi je stiskala ude k telesu, nato pa grobo povleče blago iz mojih ust. Končno lahko premikam jezik prosto po ustno votlini, ne da bi okušala ogabno blago. Porinejo me naprej. Potem pa stopijo pred mano. In odkorakajo naprej. Osuplo me pustijo za njimi, lahko bi prav zdaj zbežala, stekla starn, karkoli. A nisem. Nevem kaj mi je bilo, mogoče strah pred tem kaj bi mi naredili, če bi me našli. Stopila sem za njimi. Vstopili smo v gostilno oz. pivnico. Ogabno, vonj po čebuli in viskiju mi je napolnil nos prvo sekundo, ko stopim noter. Kako lahko ljudje v tem vidijo zabavo, sprostitev? Usedemo se za mizo, v bistvo sem stala, stolov je zmanjkalo. Naslonila sem se na steno. Eden od moških, ki so me sem pripeljali mi pomigne naj stopim k njemu. Stopim, z velikim zadržkom ampak vseeno. Ko pridem do njega me sekundo ali dve gleda , nato pa brez opozorila dvigne roko in me udari v glavo. Udaril me je z vso silo, ki jo premore ali pa sem samo jaz tako mehkužna, saj sem padla skupaj. Črnina me je zajelo skoraj takoj.
Zbudim se ob vozu, okoli mene ležijo tisti trije lovci ali kakorkoli naj jih imenujem, nisem bila več prepričana, da so samo lovci. Glasno so smrčali. Spet so mi zvezali noge in roke, pa zamašili usta. Pogledala sem okoli sebe. Nisem v gostilni, vsi trdno spijo lahko bi mogoče celo pobegnila. Edini problem je bil ta, da so ležali okoli mene v krogu, jaz pa sem bila zavezana. Slabe možnosti za pobeg. Ampak poskusiti naj ne bi bil greh pravijo, pomislim. Previdno ustanem in upam, da ne delam preveč zvokov. Neverjetno, uspelo mi je! Zadovoljila sem se z veselim stiskom pesti. Odcopicljam kakor pingvin mimo dveh surovežev. Globoko vdihnem ter izdihnem bila sem zunaj kroga teh groznih ljudi. Začnem teči, če se temu, kar sem uprizarjala lahko tako reče. Ampak zaradi zvezanih nog trdo paden na tla. Tiho zaklejem, nato pa nekaj časa obmirujem na tleh. Slišim še vedno samo smrčanje. Počasi dvignem glavo in jih pogledam, samo spijo nič drugega, varna sem, zaenkrat. Počasi in kakor tiho se da, se odkotalim do bližnjega gozda. Ko sem nekje skrita v gozdu nekako ustanem. To kar se mi je pravkar zgodilo je gola sreča, pomislim.
Se nadlajuje....
_______________________________________
upam da je dobro ta del je malo dolg ampak meni je bilo zabavno pisati upam da bo vam zabavno brati
Moj odgovor:
Jajahh
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Kartice zvezdnikov
ka mi lahka povete kdaj so se prvic v pilu pojavile kartice zvezdnikov in kdaj so jih dali stran
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(202)
Srednje.
(144)
Ni mi všeč.
(39)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart: