Pisalnica
POLICIST: Mislim, da smo našli vašega lopova. A, vseeno bomo morali pregledati kopalnico in poiskati sledi, da se prepričamo, da je bil res on!
MAMA: Kdo pa je?
POLICIST: To je policist...
NADALJEVANJE:
POLICIST: ... Chris.
MAMA: Chris?
POLICIST: Ja. Tako, lahko začnemo?
MAMA: Ja, ja, seveda, pridite, tukaj je kopalnica. Dekleti, pojdita gor!
LAYLA: Mami, morave ti povedati, kaj se je zgodilo zgo...
MAMA: Rekla sem gor!!!
(Mama odpelje policiste v kopalnico, Layla in Kessy pa gresta gor.)
KESSY: Kako mu je že ime?
LAYLA: Chris.
KESSY: Hm. Chris. Kje sem že slišala ime Chris? Hmmmm, počakaj malo, Chris. Chris. Chris. Chris. Ja, točno! Chris! Chris! Zdaj sem se spomnila!!
LAYLA: Kaj si se spomnila?
KESSY: Se spomniš, ko sva enkrat gledali televizijo in se je pojavil oglas? No, tam so omenili, da išče nek Chris službo!
LAYLA: Ja, spomnim se. In kaj ima to opraviti z našim problemom? Saj pa tisti Chris išče službo. Ta Chris, ki pa ga je omenil policist pa ima službo! Mislim, haloooooooo!
KESSY: Kako si lahko tako prepričana, da jo ima? Greva vprašat policista.
LAYLA: Okej.
(Stečeta po stopnicah navzdol in se zaletita v mamo.)
MAMA: Vama nisem rekla, da pojdita gor? Nisem bila dovolj jasna?
LAYLA: Mami, prosim, samo malo!
MAMA: Kam gresta?
KESSY: Govorit s policistom.
MAMA: Ne. Pustita jih na miru.
LAYLA: Gospod policist, imam eno vprašanje!
MAMA: Layla, kaj delaš?
LAYLA: Boš videla.
POLICIST: Ja, kar povej, če je glede vloma ali Chrisa.
KESSY: Bom jaz. No, torej, ali iam ta Chris službo? Mislim, če je zaposlen pri vas?
POLICIST: Zakaj vaju pa to zanima?
LAYLA: Misliva, da veva, zakaj je vlomil.
POLICIST: Aha. Ja, razumem. Zafrkavata se! Ha ha kako zelo smešno! Čakajta, mislita resno? (dekleti prikimata.) Ne, nima je. Kot policist dela zato, ker rabi denar, a mu ne uspeva ravno.
KESSY: Bingo!! No, na televiziji je nekaj tednov nazaj pisalo, da rabi Chris denar in če bi ga lahko kdo vzel, da bi delal npr. kot natakar, učitelj ALI POLICAJ!... Ker pa ste ravno kar rekli tudi, da mu ne uspeva ravno... Torej, zato je vlomil, da bi ukradel denar in si našel službo!
POLICIST: Uau, sam mislim, da ne bi zmogel... Najlepša vama hvala. Super prihodnost vaju čaka! Res!
LAYLA: Super je biti detektivka! Pogrešala bom to čast. Čakajte malo, zakaj pa se je namenil ravno v našo hišo? In zakaj je vedel, da mi je pred nekaj tednih umrl oče?
POLICIST: Dobro vprašanje.
LAYLA: Torej bova očitno le še nekaj dni detektivki! Super!
POLICIST: Na žalost ne več. Prišlo je do zahtevnejšega dela! Zdaj pa bomo morali vse stvari vzeti v svoje roke! Žal mi je.
SE NADALJUJE...
MAMA: Kdo pa je?
POLICIST: To je policist...
NADALJEVANJE:
POLICIST: ... Chris.
MAMA: Chris?
POLICIST: Ja. Tako, lahko začnemo?
MAMA: Ja, ja, seveda, pridite, tukaj je kopalnica. Dekleti, pojdita gor!
LAYLA: Mami, morave ti povedati, kaj se je zgodilo zgo...
MAMA: Rekla sem gor!!!
(Mama odpelje policiste v kopalnico, Layla in Kessy pa gresta gor.)
KESSY: Kako mu je že ime?
LAYLA: Chris.
KESSY: Hm. Chris. Kje sem že slišala ime Chris? Hmmmm, počakaj malo, Chris. Chris. Chris. Chris. Ja, točno! Chris! Chris! Zdaj sem se spomnila!!
LAYLA: Kaj si se spomnila?
KESSY: Se spomniš, ko sva enkrat gledali televizijo in se je pojavil oglas? No, tam so omenili, da išče nek Chris službo!
LAYLA: Ja, spomnim se. In kaj ima to opraviti z našim problemom? Saj pa tisti Chris išče službo. Ta Chris, ki pa ga je omenil policist pa ima službo! Mislim, haloooooooo!
KESSY: Kako si lahko tako prepričana, da jo ima? Greva vprašat policista.
LAYLA: Okej.
(Stečeta po stopnicah navzdol in se zaletita v mamo.)
MAMA: Vama nisem rekla, da pojdita gor? Nisem bila dovolj jasna?
LAYLA: Mami, prosim, samo malo!
MAMA: Kam gresta?
KESSY: Govorit s policistom.
MAMA: Ne. Pustita jih na miru.
LAYLA: Gospod policist, imam eno vprašanje!
MAMA: Layla, kaj delaš?
LAYLA: Boš videla.
POLICIST: Ja, kar povej, če je glede vloma ali Chrisa.
KESSY: Bom jaz. No, torej, ali iam ta Chris službo? Mislim, če je zaposlen pri vas?
POLICIST: Zakaj vaju pa to zanima?
LAYLA: Misliva, da veva, zakaj je vlomil.
POLICIST: Aha. Ja, razumem. Zafrkavata se! Ha ha kako zelo smešno! Čakajta, mislita resno? (dekleti prikimata.) Ne, nima je. Kot policist dela zato, ker rabi denar, a mu ne uspeva ravno.
KESSY: Bingo!! No, na televiziji je nekaj tednov nazaj pisalo, da rabi Chris denar in če bi ga lahko kdo vzel, da bi delal npr. kot natakar, učitelj ALI POLICAJ!... Ker pa ste ravno kar rekli tudi, da mu ne uspeva ravno... Torej, zato je vlomil, da bi ukradel denar in si našel službo!
POLICIST: Uau, sam mislim, da ne bi zmogel... Najlepša vama hvala. Super prihodnost vaju čaka! Res!
LAYLA: Super je biti detektivka! Pogrešala bom to čast. Čakajte malo, zakaj pa se je namenil ravno v našo hišo? In zakaj je vedel, da mi je pred nekaj tednih umrl oče?
POLICIST: Dobro vprašanje.
LAYLA: Torej bova očitno le še nekaj dni detektivki! Super!
POLICIST: Na žalost ne več. Prišlo je do zahtevnejšega dela! Zdaj pa bomo morali vse stvari vzeti v svoje roke! Žal mi je.
SE NADALJUJE...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Heheh zelo dobro. Dobra pisateljica boš in tudi si.
0
Moj odgovor:
sezgodi
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
samopodoba/samozavest
živijo,
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
