Olaa! Tukaj je že nov del Legende o zmaju! Upam, da vam bo všeč! Zeloo bom vesela kakršnegakoli lajka in komentarja. Ta del pa je posebno namenjen Super Sister, ki spremlja mojo zgodbo in jo komentira (ss, upam da boš videla tole in še nisi odšla).
Ly all!
4. del
DOMA
»Mami, doma sem!« rečem še vedno v šoku zaradi tistega prej. Mami odzdravi, jaz pa se grem malo osvežit v kopalnico. Moj obraz je bled, kot Sneguljčin in moji rjavi lasje razkuštrani, da izgledam kot kaka pošast.
Zavijem se v posteljno deko in pogled zazrem skozi okno. Moje misli so prazne, zdaj ni nič več tistega nakladanja, katerega ste bili vajeni, kajti jaz … Ne vem več kaj se dogaja. Ko sem se danes zbudila sem le čakala na spet en dolgočasen dan, zdaj pa … Se je moje življenje spremenilo. Zaradi Erika! On je kriv, da sem prišla domov čisto v šoku! Ampak, ko tako pomislim, sploh ne vem kaj se mu je zgodilo.
Moje okno kaže točno na tisto temačno ljubljansko ulico. Do ulice vodi kamnit most z zelenimi zmaji na njem. Ni tak kot zmajski most. Ne obdaja ga tista veličina, ki jo vidiš pri 'pravem' mostu. Je le nekakšen ponaredek iz davnih časov. Ko so še verjeli v zmaje. Ko so mislili, da se ob času vsak kamniti zmaj zbudi in poleti v nebo. Takrat so ljudje verjeli v marsikaj. Ne tako kot danes, ko vemo da so zmaji in vile in čarovnice le mit.
Moj mir zmoti zelena iskrica, ki prileti iz središča temne ulice. Spet kdo tam spušča rakete?! Saj ni novo leto! Iskrica se razblini točno nad mostom in prah poleti po vseh kamnitih zmajih. Takrat opazim na mostu, enega zmaja več. Kaj? Kako? Še pred sekundo ga ni bilo tam! Prisežem! Pomanem si oči, misleč, da imam le privide. Ampak ne. Še vedno je tam. Primem se za glavo če imam slučajno vročino. Ne, zdrava sem. Nočem se več ukvarjati s tem in se grem raje učit.
Iz puščice izvlečem listek na katerem piše: esej o zmajih, nujno! Ups, čisto sem pozabila! Pa še poslušala nisem pri pouku! Kaj naj?! Na mizi vidim računalnik in takoj dobim preblisk. Stric google ve vse! No, ne vsega. Ne ve kaj sem danes jedla za zajtrk. Ali pač? In jaz moram seveda takoj vse preveriti. V google vtipkam: kaj sem danes jedla za zajtrk?, ven pa mi vrže objave z naslovom: 10 naj. idej za zajtrk, zdrav zajtrk … Tako se utopim v iskanje nepomembnih reči na googlu.
»Sabina, večerja!« čez čas zaslišim glas mame. Že? Koliko časa sem porabila? Ura je že 8 zvečer! Hitro pograbim vse moje zapiske: Naslov-zmaj, in stečem v kuhinjo na testenine. Mmmm, v paradižnikovi omaki. Njam! Ali tudi vas ta omaka spominja na kri? Ali ima okus po krvi? Nep! Sem jo že polizala iz radovednosti in lahko vam povem, da si okusa nista niti malo podobna. Posrkam rezance (ja, posrkam) in se odpravim delat referat naprej.
NEKAJ ČASA KASNEJE
Nekdo potrka na moja vrata.
»Vlomilci?« čisto ponesreči rečem. Zaspana sem že tako zelo, da bi lahko rjuho zamenjala za rotvajlerja. Oči mi kar same skupaj lezejo.
»Ne, tvoja mama. Spat pojdi.« Mogoče ima prav. Verjetno bi bilo res bolje nadaljevati jutri. Uredim si zapiske in jih še enkrat preletim.
»Bla bla zmaji, bla bla ogenj …« si berem naglas. »Zmajeve lastnosti: se hitro razjezi, je močan, zelena koža, zelene oči …« čakaj, kaj?! Mojo pozornost pritegnejo lastnosti, ki sem jih zdaj prebrala. Še enkrat si vse zamrmram v glavi ter povežem skupaj. O moj bog! Ali … ali … ali je … Pogoltnem cmok v grlu. Erik zmaj?!
To je to!
Vaša dg:kissing_heart:
Ly all!
4. del
DOMA
»Mami, doma sem!« rečem še vedno v šoku zaradi tistega prej. Mami odzdravi, jaz pa se grem malo osvežit v kopalnico. Moj obraz je bled, kot Sneguljčin in moji rjavi lasje razkuštrani, da izgledam kot kaka pošast.
Zavijem se v posteljno deko in pogled zazrem skozi okno. Moje misli so prazne, zdaj ni nič več tistega nakladanja, katerega ste bili vajeni, kajti jaz … Ne vem več kaj se dogaja. Ko sem se danes zbudila sem le čakala na spet en dolgočasen dan, zdaj pa … Se je moje življenje spremenilo. Zaradi Erika! On je kriv, da sem prišla domov čisto v šoku! Ampak, ko tako pomislim, sploh ne vem kaj se mu je zgodilo.
Moje okno kaže točno na tisto temačno ljubljansko ulico. Do ulice vodi kamnit most z zelenimi zmaji na njem. Ni tak kot zmajski most. Ne obdaja ga tista veličina, ki jo vidiš pri 'pravem' mostu. Je le nekakšen ponaredek iz davnih časov. Ko so še verjeli v zmaje. Ko so mislili, da se ob času vsak kamniti zmaj zbudi in poleti v nebo. Takrat so ljudje verjeli v marsikaj. Ne tako kot danes, ko vemo da so zmaji in vile in čarovnice le mit.
Moj mir zmoti zelena iskrica, ki prileti iz središča temne ulice. Spet kdo tam spušča rakete?! Saj ni novo leto! Iskrica se razblini točno nad mostom in prah poleti po vseh kamnitih zmajih. Takrat opazim na mostu, enega zmaja več. Kaj? Kako? Še pred sekundo ga ni bilo tam! Prisežem! Pomanem si oči, misleč, da imam le privide. Ampak ne. Še vedno je tam. Primem se za glavo če imam slučajno vročino. Ne, zdrava sem. Nočem se več ukvarjati s tem in se grem raje učit.
Iz puščice izvlečem listek na katerem piše: esej o zmajih, nujno! Ups, čisto sem pozabila! Pa še poslušala nisem pri pouku! Kaj naj?! Na mizi vidim računalnik in takoj dobim preblisk. Stric google ve vse! No, ne vsega. Ne ve kaj sem danes jedla za zajtrk. Ali pač? In jaz moram seveda takoj vse preveriti. V google vtipkam: kaj sem danes jedla za zajtrk?, ven pa mi vrže objave z naslovom: 10 naj. idej za zajtrk, zdrav zajtrk … Tako se utopim v iskanje nepomembnih reči na googlu.
»Sabina, večerja!« čez čas zaslišim glas mame. Že? Koliko časa sem porabila? Ura je že 8 zvečer! Hitro pograbim vse moje zapiske: Naslov-zmaj, in stečem v kuhinjo na testenine. Mmmm, v paradižnikovi omaki. Njam! Ali tudi vas ta omaka spominja na kri? Ali ima okus po krvi? Nep! Sem jo že polizala iz radovednosti in lahko vam povem, da si okusa nista niti malo podobna. Posrkam rezance (ja, posrkam) in se odpravim delat referat naprej.
NEKAJ ČASA KASNEJE
Nekdo potrka na moja vrata.
»Vlomilci?« čisto ponesreči rečem. Zaspana sem že tako zelo, da bi lahko rjuho zamenjala za rotvajlerja. Oči mi kar same skupaj lezejo.
»Ne, tvoja mama. Spat pojdi.« Mogoče ima prav. Verjetno bi bilo res bolje nadaljevati jutri. Uredim si zapiske in jih še enkrat preletim.
»Bla bla zmaji, bla bla ogenj …« si berem naglas. »Zmajeve lastnosti: se hitro razjezi, je močan, zelena koža, zelene oči …« čakaj, kaj?! Mojo pozornost pritegnejo lastnosti, ki sem jih zdaj prebrala. Še enkrat si vse zamrmram v glavi ter povežem skupaj. O moj bog! Ali … ali … ali je … Pogoltnem cmok v grlu. Erik zmaj?!
To je to!
Vaša dg:kissing_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wowowowowow!!!
Zažigaš punca! Ressss zanimivo in napeto!
Le tako naprej!
:ok_hand::ok_hand::ok_hand::ok_hand::two_hearts::two_hearts::two_hearts::two_hearts:
Zažigaš punca! Ressss zanimivo in napeto!
Le tako naprej!
:ok_hand::ok_hand::ok_hand::ok_hand::two_hearts::two_hearts::two_hearts::two_hearts:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super! Nov del takoj! Zdaj! Ti si naj pilsateljica na svetu!:heart::heart::heart::heart::heart::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Dajmo super pišeš zelo napeto!!!! Komaj čakam nov del!!! :heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::purple_heart::heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::purple_heart::heart::green_heart::yellow_heart::purple_heart::heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::purple_heart:
0
Music Rose
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super
0
Moj odgovor:
izcedek
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
A je to normalno?
Življoo, sem dekle staro 13 let in imam eno vprašanje. Par dni nazaj sem si na snapchatu snepala z enim tipom, ki je 1 leto starejši od mene. Najprej sva se pogovarjala, ko pa je bilo že pozno in sem mislila iti spat, me je vprašal, ali sem že kdaj videla pen*s. Rekla sem mu, da še nisem in naj se ne dela norca iz mojih (ne)izkušenj. Rekel je da s tem ni nič narobe in me je vprašal, ali si želim videti njegovega. Nisem vedela, kaj narediti, bala sem se, da če bom rekla ne, da se bo nehal pogovarjati z mano. Na koncu sem mu le rekla ja. Ni minila niti sekunda in že sem prejela njegovo golo fotografijo. Nisem vedela kaj odpisati, tako da sem mu poslala samo obraz. Vprašal me je, če mu jaz ne bom ničesar poslala. Bala sem se, da se bo nehal pogovarjati z mano, če mu ne bom ničesar poslala, tako da sem mu poslala svoje nude. Izmenjevanje slik se je nadaljevalo pribljižno 10 min, na kar je iz mene pritekel ćuden izcedek prosojne/bele barve. Zdelo se mi je čudno, saj je bilo to prvič, da se mi je kaj takega zgodilo. Ker je bolj izkušen in sem mislila, da bi mi znal svetovati, sem mu le poslala sliko. To sliko je nato screenshotal in me čez nekaj sekund blokiral. Hodiva na isto šolo, zato me skrbi, da ne bi ta slika začela krožiti naokoli. Prosim pomagajte, kaj naj naredim.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(186)
Srednje.
(135)
Ni mi všeč.
(37)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
hej to mi je vsec sicer je mal kratko ampak ...
V Tokiu. Btw ful dobra igra. Lepe praznike ...