*b*LOST IN THOUGHTS:*b* - 2. POGLAVJE: OBLITA S STRAHOM IN RADOVEDNOSTJO
Čakala sem na pravi trenutek, da bom dnevnik vzela v roke, potipala platnice, si še enkrat ogledala naslov in zraven svoje telo in svoje nežne roke, obdane z mnogimi belimi bleščicami, ki so se vsako sekundo prelivale v bledo rožnato barvo. Poved se še kar ni končala, moje telo pa se je počutilo nelagodno. Okno v sobo je bilo na stežaj odprto, da je lahko jutranji veter, ki je bil tisto jutri precej divji, zapihal v notranjost ter zavese, na katerih se je prelivala sinje modra barva z odtenki bele, odpihnil vsako na svoj konec. Na mojem rdečem puloverju so bile narisane rože, ki so bile bele ter modre barve, ponekod pa se je našla tudi kakšna svetlo rožnata, ki je spominjala na vrtnico, na rožo ljubezni. Vedno, ko pomislim na vrtnico, me vrne na srečne trenutke ljubezni, ki sem jih doživela, a hkrati me listje, ki padajo od vrtnice spominjajo na vse boleče trenutke in rane, ki mi jih je zadala ljubezen.
Čez kakšnih pet minut je jutranje sonce nežno posvetilo na moj poten obraz in sončna svetloba mi je naelektrila moje telo, poved v dnevniku pa se je z vsako sekundo, ki je minila, končevala. Vstala sem iz svoje udobne postelje z belo odejo in rdečimi srci ter z napisom ''Sreča je povsod'' ter se pomaknila vse do okna ter pogledala zunanjost. Opazovala sem, kako ptice pojejo svoje nežne melodije in drevesa, ki so v ritmu njihove melodije plesale kot elegantni plesalci, drevesa pa je obdajal zdaj nežen veter, ki je po zraku raznašal zelena listja. Dišalo je po novo spečenem kruhu iz bližnje pekarne, ki je bila ena izmed najbolj priljubljenih pekarn v mestu. Na pločniku za pešce ob cesto je hodilo majhno dekle, ki je bilo veliko mlajše od mene, predvidevala sem, da je stara sedem let. Svoje čokoladno rjave lase je imela spete v visok čop, namesto lastike pa je imela veliko, rdečo pentljo, iz katere so viseli dolgi rdeči trakovi, ki so ji segli do ramen. Oblečena je bila v rumeno krilo, na katerem so bile narisane rumene rože ter sonce, ki me je spominjalo na toploto ter punco, ki se mi je v sanjah tako toplo nasmehnila, in v hipu je moje srce obdajala toplina. Dekle, ki je hodilo po pločniku, je imelo obute črne teniske, na katerih so bili razni napisi, v svojih majhnih rokah pa je držala tri balone, vsak pa je bil različne barve, na vsakem pa je bil prav tako nek motiv. Njene sinje modre oči so se zagledale v moje in me začudeno spogledovale. Ob punčki je hodila starejša ženska, za katero pa sem močno predvidevala, da je njena mama. Bila je višje postave, njen obraz so prekrivale pegice, imela je rjave oči, ki so me spominjale na kavo, katero je prav tako imela v svojih rokah poleg torbice, ki je bila v barvah morja. Njeni rdeči lasje, ki so spominjali na vrtnico, so v nežnem, poletnem vetru plapolali, oblečena pa je bila v kratko, črno majico z belimi vzorci, prav tako pa je nosila elegantne črne čevlje, ki so izgledali precej novi, ter črne kavbojke. Svoj pogled sem obrnila proč ter zaprla okno.
Pomaknila sem se do svoje postelje ter v roke vzela kemični svinčnik ter dnevnik, ki pa sem ga odprla na strani, kjer naj bi bila zapisana poved, ki se je pojavila po tem, ko sem nekaj napisala s tistim pisalom. Poved pa se je glasila: »Sem ti iz prihodnosti, kar se sliši precej nenavadno in neresnično, a govorim resnico. Zgodila se je resna nesreča in upam, da mi jo boš pomagala razrešiti. Vse, kar moraš narediti je to, da mi slediš. Upoštevaj vse, kar ti rečem. Naredi vse, kar te prosim, da naredi. Sanje, ki si jih sanjala, si imela z namenom, namreč v resni nesreči, ki jo moraš preprečiti, se pojavlja tudi Sarah Williams, ki pa je nekaj posebnega, a zdaj ti ni potrebno vedeti prav vsega. Tvoja prva naloga je ta, da vzameš nož, ki se bo pričaral po tem, ko prebereš to poved na koncu dnevnika, ter najdeš osebo, ki nosi ime ''Chris Williams''. Nekaj časa preživi z njim, da izveš več informacij o njih, ter jih posreduj meni. Nož pa … shrani. Za zdaj. Kaj je potrebno narediti potem, pa boš že izvedela.« Moje srce je začelo divje utripati in počutila sem se kot, da si vse domišljam. V moji glavi sem začutila močno bolečino in počutila sem se kot, da me je nekdo močno udaril v trebuh. Prelistala sem vse strani do konca ter, kakor je pisalo v tisti povedi, našla nož, ki je imel na konicah posušeno kri, nož pa so obdajale rdeče bleščice, ki so spominjale na kri. Vzela sem ga v roke, potipala konice noža, ter ga skrila v enega izmed mnogih predalov moje omare pod zvezke.
Moja radovednost me je mučila kakor še nikoli v mojem življenju. Kdo je bil Chris Williams? Je imel kaj z Sarah Williams? Kaj naj bi jaz v prihodnosti imela opravka z njim in z neko resno nesrečo? Kaj, če mi kje spodrsne? Ali sanjam? In še več tipičnih vprašanj. Misel na nož ter kri, ki je bila na njem, me je pripeljala do mračne misli, da bo ena izmed mojih nalog peljala v umor.
:point_right:Hej! Najlepša hvala vsem, ki ste prebrali del vse do konca. Res mi veliko pomeni, glede na to, da se za to zgodbo zelo potrudim, pa čeprav ni ena izmed mojih nauspešnejših / najboljših! Pa hvala vsem, ki boste tisti osamljen srček obarvali v rdečega in vsem, ki boste komentirali. Vesela bom vseh kritik, mnenj... <3 Rada bi se zahvalila *b*Hermi*b*, *b*12letnici*b*, *b*Sophie Donni*b* in *b*Pač js*b* za vaše komentarje na prejšnjem delu, res ste diamantne! :two_hearts: Zahvala gre pa tudi vsem tistim, ki ste na prejšnjem delu stisnili lajk ali pa si samo prebrali zgodbo, sončki ste! :heart: Naslednji del pričakujte v roku dveh tednov ali manj. Upam, da vam je bil del všeč.:point_left:
Lepo se imejte!
Shine<33
Čakala sem na pravi trenutek, da bom dnevnik vzela v roke, potipala platnice, si še enkrat ogledala naslov in zraven svoje telo in svoje nežne roke, obdane z mnogimi belimi bleščicami, ki so se vsako sekundo prelivale v bledo rožnato barvo. Poved se še kar ni končala, moje telo pa se je počutilo nelagodno. Okno v sobo je bilo na stežaj odprto, da je lahko jutranji veter, ki je bil tisto jutri precej divji, zapihal v notranjost ter zavese, na katerih se je prelivala sinje modra barva z odtenki bele, odpihnil vsako na svoj konec. Na mojem rdečem puloverju so bile narisane rože, ki so bile bele ter modre barve, ponekod pa se je našla tudi kakšna svetlo rožnata, ki je spominjala na vrtnico, na rožo ljubezni. Vedno, ko pomislim na vrtnico, me vrne na srečne trenutke ljubezni, ki sem jih doživela, a hkrati me listje, ki padajo od vrtnice spominjajo na vse boleče trenutke in rane, ki mi jih je zadala ljubezen.
Čez kakšnih pet minut je jutranje sonce nežno posvetilo na moj poten obraz in sončna svetloba mi je naelektrila moje telo, poved v dnevniku pa se je z vsako sekundo, ki je minila, končevala. Vstala sem iz svoje udobne postelje z belo odejo in rdečimi srci ter z napisom ''Sreča je povsod'' ter se pomaknila vse do okna ter pogledala zunanjost. Opazovala sem, kako ptice pojejo svoje nežne melodije in drevesa, ki so v ritmu njihove melodije plesale kot elegantni plesalci, drevesa pa je obdajal zdaj nežen veter, ki je po zraku raznašal zelena listja. Dišalo je po novo spečenem kruhu iz bližnje pekarne, ki je bila ena izmed najbolj priljubljenih pekarn v mestu. Na pločniku za pešce ob cesto je hodilo majhno dekle, ki je bilo veliko mlajše od mene, predvidevala sem, da je stara sedem let. Svoje čokoladno rjave lase je imela spete v visok čop, namesto lastike pa je imela veliko, rdečo pentljo, iz katere so viseli dolgi rdeči trakovi, ki so ji segli do ramen. Oblečena je bila v rumeno krilo, na katerem so bile narisane rumene rože ter sonce, ki me je spominjalo na toploto ter punco, ki se mi je v sanjah tako toplo nasmehnila, in v hipu je moje srce obdajala toplina. Dekle, ki je hodilo po pločniku, je imelo obute črne teniske, na katerih so bili razni napisi, v svojih majhnih rokah pa je držala tri balone, vsak pa je bil različne barve, na vsakem pa je bil prav tako nek motiv. Njene sinje modre oči so se zagledale v moje in me začudeno spogledovale. Ob punčki je hodila starejša ženska, za katero pa sem močno predvidevala, da je njena mama. Bila je višje postave, njen obraz so prekrivale pegice, imela je rjave oči, ki so me spominjale na kavo, katero je prav tako imela v svojih rokah poleg torbice, ki je bila v barvah morja. Njeni rdeči lasje, ki so spominjali na vrtnico, so v nežnem, poletnem vetru plapolali, oblečena pa je bila v kratko, črno majico z belimi vzorci, prav tako pa je nosila elegantne črne čevlje, ki so izgledali precej novi, ter črne kavbojke. Svoj pogled sem obrnila proč ter zaprla okno.
Pomaknila sem se do svoje postelje ter v roke vzela kemični svinčnik ter dnevnik, ki pa sem ga odprla na strani, kjer naj bi bila zapisana poved, ki se je pojavila po tem, ko sem nekaj napisala s tistim pisalom. Poved pa se je glasila: »Sem ti iz prihodnosti, kar se sliši precej nenavadno in neresnično, a govorim resnico. Zgodila se je resna nesreča in upam, da mi jo boš pomagala razrešiti. Vse, kar moraš narediti je to, da mi slediš. Upoštevaj vse, kar ti rečem. Naredi vse, kar te prosim, da naredi. Sanje, ki si jih sanjala, si imela z namenom, namreč v resni nesreči, ki jo moraš preprečiti, se pojavlja tudi Sarah Williams, ki pa je nekaj posebnega, a zdaj ti ni potrebno vedeti prav vsega. Tvoja prva naloga je ta, da vzameš nož, ki se bo pričaral po tem, ko prebereš to poved na koncu dnevnika, ter najdeš osebo, ki nosi ime ''Chris Williams''. Nekaj časa preživi z njim, da izveš več informacij o njih, ter jih posreduj meni. Nož pa … shrani. Za zdaj. Kaj je potrebno narediti potem, pa boš že izvedela.« Moje srce je začelo divje utripati in počutila sem se kot, da si vse domišljam. V moji glavi sem začutila močno bolečino in počutila sem se kot, da me je nekdo močno udaril v trebuh. Prelistala sem vse strani do konca ter, kakor je pisalo v tisti povedi, našla nož, ki je imel na konicah posušeno kri, nož pa so obdajale rdeče bleščice, ki so spominjale na kri. Vzela sem ga v roke, potipala konice noža, ter ga skrila v enega izmed mnogih predalov moje omare pod zvezke.
Moja radovednost me je mučila kakor še nikoli v mojem življenju. Kdo je bil Chris Williams? Je imel kaj z Sarah Williams? Kaj naj bi jaz v prihodnosti imela opravka z njim in z neko resno nesrečo? Kaj, če mi kje spodrsne? Ali sanjam? In še več tipičnih vprašanj. Misel na nož ter kri, ki je bila na njem, me je pripeljala do mračne misli, da bo ena izmed mojih nalog peljala v umor.
:point_right:Hej! Najlepša hvala vsem, ki ste prebrali del vse do konca. Res mi veliko pomeni, glede na to, da se za to zgodbo zelo potrudim, pa čeprav ni ena izmed mojih nauspešnejših / najboljših! Pa hvala vsem, ki boste tisti osamljen srček obarvali v rdečega in vsem, ki boste komentirali. Vesela bom vseh kritik, mnenj... <3 Rada bi se zahvalila *b*Hermi*b*, *b*12letnici*b*, *b*Sophie Donni*b* in *b*Pač js*b* za vaše komentarje na prejšnjem delu, res ste diamantne! :two_hearts: Zahvala gre pa tudi vsem tistim, ki ste na prejšnjem delu stisnili lajk ali pa si samo prebrali zgodbo, sončki ste! :heart: Naslednji del pričakujte v roku dveh tednov ali manj. Upam, da vam je bil del všeč.:point_left:
Lepo se imejte!
Shine<33
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Res super del!
Zelo mi je všeč tvoj način opisivanja.
Že komaj čakam naslednji del!
Lepe počitnice!
Zelo mi je všeč tvoj način opisivanja.
Že komaj čakam naslednji del!
Lepe počitnice!
0
HVALA Sophie Donna, res si zlata! Kaj zlata, diamantna <3! Zelo me razveseli, ko vidim tvoj komentar, ki mi res polepša trenutek, v katerem berem tvoje prečudovite besede <3. Hvala za tvoje mnenje in tudi tebi želim prekrasne počitnice!
P.S.: sem videla, da si me omenila v profilu, res sem ti neskončno hvaležna<3
P.S.: sem videla, da si me omenila v profilu, res sem ti neskončno hvaležna<3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hejjj. ta zgodba mi je zelo všeč, sploh ker je tako skrivnosta, napeta... Tudi tvoj način pisanja mi je všeč. lepe počitnice🫶
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zdej pa še moj komentar:upside_down::
Tvoja zgodba je, tako kot sem povedala v prejšnjem delu, reees super. Potegne me vanjo, da je ne morem nehat brat in ko je konec poglavja ne morem nehat čakat na novega. :two_hearts:
Res uživam v tvojih delih in tvoj način opisovanja je super, čeprav imam eno kritiko, ki ni mišljena kot hate in je ne rabiš upoštevat, če nočeš: Zdi se mi, da v kakšnem delu zgodbe preveč opisuješ dogajanje in detajle. To se mi zdi drugače super, saj potem zgodba ni tako dolgočasna in brezvezna, a na kakšnih delih bi namesto tega lahko opisala stvari, ki so v tistem trenutku bolj pomembne: recimo, ko si opisovala kaj je glavna junakinja videla čez okno bi lahko bolj opisovala njene občutke, čustva. Ne nehaj z opisovanjem, ker to tvojo zgodbo dela tako dobro, a na kakšnih delih zgodbe ga lahko malo zmanjšaš. Upam, da me razumeš in pplisss ne uzet tega kot hate ker res ni mišljeno tako. Tvoja zgodba je iz med mojih najljubših na pilu.
Komaj čakam nov del. Ful maš dobro domišljijo in zanima me kaj se bo zgodilo. Bo morala res koga ubiti s tistim nožem? Kako je povezana s Sarah Williams? Zakaj ona iz prihodnosti sploh potrebuje pomoč? Ta in še mnoga druga vprašanja se mi postavljajo ob tvoji zgodbi, ki jo preprosto obožujem. Obožujem tudi tebe :upside_down::kissing_heart:.
Rada te imam :two_hearts::two_hearts::two_hearts:
12letnica
Ps.: Oprosti, ker je moj komentar prišel tako pozno, a prej nisem imela časa
Pss.: Se opravičujem, če je moje sporočilo tako dolgo. Takoj bom nehala :joy:
Tvoja zgodba je, tako kot sem povedala v prejšnjem delu, reees super. Potegne me vanjo, da je ne morem nehat brat in ko je konec poglavja ne morem nehat čakat na novega. :two_hearts:
Res uživam v tvojih delih in tvoj način opisovanja je super, čeprav imam eno kritiko, ki ni mišljena kot hate in je ne rabiš upoštevat, če nočeš: Zdi se mi, da v kakšnem delu zgodbe preveč opisuješ dogajanje in detajle. To se mi zdi drugače super, saj potem zgodba ni tako dolgočasna in brezvezna, a na kakšnih delih bi namesto tega lahko opisala stvari, ki so v tistem trenutku bolj pomembne: recimo, ko si opisovala kaj je glavna junakinja videla čez okno bi lahko bolj opisovala njene občutke, čustva. Ne nehaj z opisovanjem, ker to tvojo zgodbo dela tako dobro, a na kakšnih delih zgodbe ga lahko malo zmanjšaš. Upam, da me razumeš in pplisss ne uzet tega kot hate ker res ni mišljeno tako. Tvoja zgodba je iz med mojih najljubših na pilu.
Komaj čakam nov del. Ful maš dobro domišljijo in zanima me kaj se bo zgodilo. Bo morala res koga ubiti s tistim nožem? Kako je povezana s Sarah Williams? Zakaj ona iz prihodnosti sploh potrebuje pomoč? Ta in še mnoga druga vprašanja se mi postavljajo ob tvoji zgodbi, ki jo preprosto obožujem. Obožujem tudi tebe :upside_down::kissing_heart:.
Rada te imam :two_hearts::two_hearts::two_hearts:
12letnica
Ps.: Oprosti, ker je moj komentar prišel tako pozno, a prej nisem imela časa
Pss.: Se opravičujem, če je moje sporočilo tako dolgo. Takoj bom nehala :joy:
0
hejjjj!! <333 ne ves koliko mi ta komentar pomeni! lahko bi samo cel odgovor zapolnila s HVALA, HVALA, HVALA...🤍🤍 ampak kaj je point v samo temu. vedn, ko vidim tvoj komentar se mi kar srce pogreje in mi narises nasmesek na obraz. hvala za kritiko, tudi sama sem pomislila na manjse opisovanje ker res malo pretiravam pri nepomembnih stvareh zgodbe in se bom morala bolj osredotociti na pomembnejse stvari. morda sem se prevec navadila na opisovanje okolja in se mi vedno vrze v glavo. nisem vzela kot hejt in tudi kritik nikoli ne bom, ker kako lahko v nasprotnem primeru izboljsamo svojo zgodbo💕se enkrat hvala!
love u to the moon and back🌑🤍
love u to the moon and back🌑🤍
Moj odgovor:
Jajahh
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Kartice zvezdnikov
ka mi lahka povete kdaj so se prvic v pilu pojavile kartice zvezdnikov in kdaj so jih dali stran
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(208)
Srednje.
(145)
Ni mi všeč.
(40)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
:yellow_heart::yellow_heart::yellow_heart::yellow_heart::yellow_heart::yellow_heart::yello