hvala vsem, ki spremljate to zgodbo :)
upam da vam bo všeč nov del.
------------------------------------------------------------------------------------------
JAMES
McHudurra je vstala in z žlico potrkala ob kozarec. Vsi smo umolknili in štiri omizja glav so se obrnila proti omizju profesorjev na čelu dvorane. Togo se je odkašljala in spregovorila:
''Lepo pozdravljeni na Bradavičarski akademiji za čarovnike in čarovnice. Zdaj, ko ste vsi na svojih mestih, bi gospod ravnatelj rad povedal par besed.''
Sedla je nazaj na svoj stol in svoje majhne, bistre oči usmerila proti visokemu, srebrnolasemu moškemu na sredi omizja. Kljub temu, da je bil že nekoliko v letih, je s svojega stola, ki je bil tako okrašen in visok, da je že skoraj spominjal na prestol, vstal brez pomoči naslonjal za roke. Nekaj sekund se je samo stoje smehljal in se razgledoval po dvorani. Živo modre oči za stekelci v obliki polmeseca so se lesketale, ko so se kotički ust pod gosto brado zganili in začeli oblikovati tople, prijazne besede:
''Dobrodošli vsi, učitelji in učenci, še posebej pa tisti, ki ste z nami prvič. Upam, da boste vsi uživali v še enem šolskem letu. Ker pa vem, da že vsem kruli v želodcih predlagam, da se resnih debat lotimo po pojedini. Dober tek!''
SIRIUS
Na mizah so se v trenutku pojavili jušniki, ponve, sklede in krožniki polni dišeče hrane in celi vrči bučnega soka. Klopi so zaškripale in nekaj časa se je razlegalo le strganje pribora ob krožnike. Ravnatelj je imel prav, po razvrstitvi smo se končno sprostili in lakota je takoj začela trkati na vrata. Celo Remus se je nasmehnil in si na krožnik naložil zarebrnice in pražen krompir. James je zdržal celih pet minut, preden si je potolažil najhujšo lakoto, potem pa se je spet nemudoma obrnil k Lilly. Ta je bila zaposlena s svojimi prijateljicami in prav zabavno je bilo opazovati, kako se trudi dobiti njeno pozornost. Nazadnje ga je imela dovolj in presedla se je nekaj metrov stran od njega. Razočarano se je spet posvetil ocvrtemu piščancu s pirejem. Z Remusom sva se spogledala in nisva mogla zadržati nasmeška.
PETER
Morda je na to občutje vplival velik kos torte pred mano in domač občutek zaradi svetlobe sveč v dvorani, a bil sem srečnejši kot kadarkoli v življenju. Lahko sem se sprostil in jedel večerjo, ne da bi poslušal kreganje po telefonu in loputanje vrat. Lahko sem se smejal in bil tako glasen, kot sem hotel, ne da bi šel komu na živce. Končno sem nekam spadal in zaradi tega mi je srce skoraj zletelo do grla od sreče. S Siriusom sva bila ravno sredi debate o bunkeljskih avtih, ko so pladnji s sladicami izginili z miz. Takrat je ravnatelj ponovno vstal in vsi smo v trenutku utihnili.
''Zdaj, ko smo se vsi lepo najedli, bi vas rad obvestil še o par stvareh. Šolski pravilnik je precej obsežen, povedal pa bom le par najpomembnejših stvari. Ne smete čarati po hodnikih, šolskega posestva ne smete zapuščati brez dovoljenja, spoštujte učitelje in druge zaposlene in nobenega obiskovanja med domovi. Zaradi situacije zunaj šole vas obveščam, da svojih domov ne smete zapuščati od desetih zvečer do sedmih zjutraj. Če vas zanima več o šolskih pravilih, lahko obiščete hišnika,'' se je namuznil. ''No, zdaj pa spat. Jutri se pouk začne ob devetih, zato ne zamujajte!'' se je še nasmehnil in spet sedel.
REMUS
''Kakšna situacija izven šole?'' sem zaskrbljeno vprašal. Vsi, ki so me srečali, so me označevali kot zaskrbljeno osebo in čeprav se z njimi nisem povsem strinjal nisem razumel, kako se lahko vsi drugi trije pretegujejo in zehajo po klopeh, ko pa je zunaj nepoznana nevarnost.
''Pomiri se, gotovo ni nič hudega,'' je zaspano rekel Sirius in vstal s klopi. ''Raje naj te skrbi, če je kdo zakuril v sobah, ravnokar je začelo deževati. Zunaj se je res zaslišalo škrebljanje, ki se je pomešalo z mrmranjem stoterih učencev na poti v svoje domove. Mi smo sledili ostalim rdeče-zlatim uniformam v enega izmed stolpov. Splezali smo skozi luknjo za portretom in se povzpeli po polžastem stopnišču. Utrujenost je premagala skrb v trenutku, ko sem zagledal posteljo. Komaj sem se uspel sezuti in se pokriti s težko odejo, sem že zaspal kot ubit. S temi in onimi vprašanji se bom ukvarjal jutri.
hope u like ittt
bajj
upam da vam bo všeč nov del.
------------------------------------------------------------------------------------------
JAMES
McHudurra je vstala in z žlico potrkala ob kozarec. Vsi smo umolknili in štiri omizja glav so se obrnila proti omizju profesorjev na čelu dvorane. Togo se je odkašljala in spregovorila:
''Lepo pozdravljeni na Bradavičarski akademiji za čarovnike in čarovnice. Zdaj, ko ste vsi na svojih mestih, bi gospod ravnatelj rad povedal par besed.''
Sedla je nazaj na svoj stol in svoje majhne, bistre oči usmerila proti visokemu, srebrnolasemu moškemu na sredi omizja. Kljub temu, da je bil že nekoliko v letih, je s svojega stola, ki je bil tako okrašen in visok, da je že skoraj spominjal na prestol, vstal brez pomoči naslonjal za roke. Nekaj sekund se je samo stoje smehljal in se razgledoval po dvorani. Živo modre oči za stekelci v obliki polmeseca so se lesketale, ko so se kotički ust pod gosto brado zganili in začeli oblikovati tople, prijazne besede:
''Dobrodošli vsi, učitelji in učenci, še posebej pa tisti, ki ste z nami prvič. Upam, da boste vsi uživali v še enem šolskem letu. Ker pa vem, da že vsem kruli v želodcih predlagam, da se resnih debat lotimo po pojedini. Dober tek!''
SIRIUS
Na mizah so se v trenutku pojavili jušniki, ponve, sklede in krožniki polni dišeče hrane in celi vrči bučnega soka. Klopi so zaškripale in nekaj časa se je razlegalo le strganje pribora ob krožnike. Ravnatelj je imel prav, po razvrstitvi smo se končno sprostili in lakota je takoj začela trkati na vrata. Celo Remus se je nasmehnil in si na krožnik naložil zarebrnice in pražen krompir. James je zdržal celih pet minut, preden si je potolažil najhujšo lakoto, potem pa se je spet nemudoma obrnil k Lilly. Ta je bila zaposlena s svojimi prijateljicami in prav zabavno je bilo opazovati, kako se trudi dobiti njeno pozornost. Nazadnje ga je imela dovolj in presedla se je nekaj metrov stran od njega. Razočarano se je spet posvetil ocvrtemu piščancu s pirejem. Z Remusom sva se spogledala in nisva mogla zadržati nasmeška.
PETER
Morda je na to občutje vplival velik kos torte pred mano in domač občutek zaradi svetlobe sveč v dvorani, a bil sem srečnejši kot kadarkoli v življenju. Lahko sem se sprostil in jedel večerjo, ne da bi poslušal kreganje po telefonu in loputanje vrat. Lahko sem se smejal in bil tako glasen, kot sem hotel, ne da bi šel komu na živce. Končno sem nekam spadal in zaradi tega mi je srce skoraj zletelo do grla od sreče. S Siriusom sva bila ravno sredi debate o bunkeljskih avtih, ko so pladnji s sladicami izginili z miz. Takrat je ravnatelj ponovno vstal in vsi smo v trenutku utihnili.
''Zdaj, ko smo se vsi lepo najedli, bi vas rad obvestil še o par stvareh. Šolski pravilnik je precej obsežen, povedal pa bom le par najpomembnejših stvari. Ne smete čarati po hodnikih, šolskega posestva ne smete zapuščati brez dovoljenja, spoštujte učitelje in druge zaposlene in nobenega obiskovanja med domovi. Zaradi situacije zunaj šole vas obveščam, da svojih domov ne smete zapuščati od desetih zvečer do sedmih zjutraj. Če vas zanima več o šolskih pravilih, lahko obiščete hišnika,'' se je namuznil. ''No, zdaj pa spat. Jutri se pouk začne ob devetih, zato ne zamujajte!'' se je še nasmehnil in spet sedel.
REMUS
''Kakšna situacija izven šole?'' sem zaskrbljeno vprašal. Vsi, ki so me srečali, so me označevali kot zaskrbljeno osebo in čeprav se z njimi nisem povsem strinjal nisem razumel, kako se lahko vsi drugi trije pretegujejo in zehajo po klopeh, ko pa je zunaj nepoznana nevarnost.
''Pomiri se, gotovo ni nič hudega,'' je zaspano rekel Sirius in vstal s klopi. ''Raje naj te skrbi, če je kdo zakuril v sobah, ravnokar je začelo deževati. Zunaj se je res zaslišalo škrebljanje, ki se je pomešalo z mrmranjem stoterih učencev na poti v svoje domove. Mi smo sledili ostalim rdeče-zlatim uniformam v enega izmed stolpov. Splezali smo skozi luknjo za portretom in se povzpeli po polžastem stopnišču. Utrujenost je premagala skrb v trenutku, ko sem zagledal posteljo. Komaj sem se uspel sezuti in se pokriti s težko odejo, sem že zaspal kot ubit. S temi in onimi vprašanji se bom ukvarjal jutri.
hope u like ittt
bajj
Moj odgovor:
Lanchy
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s prijateljicama
Hejjjj!
Jaz imam težavo. Imam 2 prijateljici. Klicala ju bom L in E.
L je moja bff, E pa je moja prijateljica. In L je včasih nesramna do drugih. In fora je v tem, da mene L preprečuje, da bi bila prijateljica od E. In enkrat sva šle z L drsat ona pa je prejšnji dan izgubila nike pro hlače. In je trdila, da jih je vzela E. In zdaj sem se z E pobotala, ampak L ni za. Aja prijateljica A pa mi je rekla, da me hoče E dati narazen z L.
Kaj naj naredim?
Lp Lanchy
Jaz imam težavo. Imam 2 prijateljici. Klicala ju bom L in E.
L je moja bff, E pa je moja prijateljica. In L je včasih nesramna do drugih. In fora je v tem, da mene L preprečuje, da bi bila prijateljica od E. In enkrat sva šle z L drsat ona pa je prejšnji dan izgubila nike pro hlače. In je trdila, da jih je vzela E. In zdaj sem se z E pobotala, ampak L ni za. Aja prijateljica A pa mi je rekla, da me hoče E dati narazen z L.
Kaj naj naredim?
Lp Lanchy
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
vse najbolse:heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart:!
i love itttttttt:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart::heart::heart::purple_heart:sama ...