Na tleh zagledam nekaj znanega. Borim se proti želji, da bi samo za vedno zaspala. Svetlo zelena, napol spuščena teniška žogica. Enaka, kot sem jo danes že videla. Saj sem vedela. Izgubljene smo. V krogih hodimo, Marija nima pojma kje smo, niti ne Olivija. Začutim kako mi še bolj raste nezaupanje do njiju, prav tako pa... sovraštvo. Onidve sta krivi, da smo se izgubile. Ne morem več. Usedem se na tla. Upam, da bosta sestri samo nadaljevali pot, ampak očitno zaslišita moje tiho in obupano hlipanje. Ko opazim, da me gledata si obrišem solze. »April kaj je narobe?«
*b*5. POGLAVJE: Izgubljene ali najdene?*b*, 1. del
Vstanem in torbo pustim na tleh.
»Ne bi smele iti po bližnjici, oziroma karkoli je to, morale bi se držati ceste!« se skoraj zaderem proti Mariji.
»Okej, oprosti gospa Pametna, ampak ko sem dala predlog nisi čisto nič ugovarjala!« mi odvrne z enako jeznim tonom.
»Punci prosim...« začne Olivija.
»Oprosti gospa Ukazljiva, ker sem mislila, da dejansko poznaš pot, kakor si obljubila.«
»Mislila sem, da jo ampak krivda ni samo na meni... Olivija se strinja z mano!«
»Se mi je zdelo, da nekaj načrtujeta proti meni... ko tam šepetata meni za hrbtom... oziroma sploh ne za hrbtom, hodili sta pred mano, šepetali in me gledali. Že celo pot!«
»Ne, April ne govori tako... to ni res...« se Olivija obrne proti meni.
»Kaj je bilo z mano, da sem zaupala dvema naključnima idiotoma, ki sem ju naključno srečala na cesti... Luka je imel prav!«
»In, če lahko opozorim se nama nisi niti zahvalila za to, da sva ti rešili življenje.«
»Rešili življenje? Temu ti rečeš rešeno življenje? Povem ti, če bi imela izbiro ne bi ravno izbrala življenja, ki je brezglavo tavanje po gozdu med tem ko na nas zagotovo preži vsaj dvajset zombijev. Veš kaj? Mogoče bi jih morale kar poklicati sem, da končajo z nami! Itak bomo prej ali slej umrle od lakote.«
»Kaj je narobe s tabo?!«
»Čisto nič! Samo govorim besede, ki jih trenutno razmišljamo vse tri!«
»Ne pa ne.«
»Ja pa ja.«
»April ne govori neumnosti, prosim...« Olivija me prime za zapestje. Umaknem roko in jo pri tem po nesreči udarim v obraz. Ne bom se opravičila. Čutim kako jeza v meni še vedno narašča, prav tako pa moja trma. Zavedam se, da imam mokre oči in lica.
»Ne govorim neumnosti,« se zdaj že derem. »Vse besede, ki sem jih rekla so resnične. Stavim, da vidve govorita neumnosti. Stavim, da zombiji sploh nikoli niso prišli v vajino hišo. Vajini starši so živi, samo ne želijo vaju več gledati, zato sta bili zunaj in...« Marija se vrže name. Tudi ona joka.
»Ne. Tako pa ne boš govorila!« mi reče Marija, ter me z dobro namerjeno pestjo udari v nos. Začutim kako mi iz njega začne teči kri. Olivija naju zvleče narazen. »Tišina! Nehajta se obnašati kot živali! Gremo naprej.«
Obema namenim zaničljiv pogled, poberem torbo, si obrišem nos in začnem hoditi v nasprotno smer. Takoj, ko pridemo ven iz tega butastega gozda bom šla po svoje. Vseeno mi je za Marijo in Olivijo. Zakaj jokam zaradi njiju? Ponovno si jezno obrišem solze.
Kaj bo, ko se znoči? Mislimo kar prespati v gozdu, ali pa celo noč hoditi? Ali naj se predamo? Kaj se bo zgodilo, če nikoli ne pridemo iz gozda? Kaj če umremo od lakote? Sploh ne vem kakšen občutek je, ko počasi gniješ brez hrane in vode, vem pa, da tega nočem vedeti.
Pretvarjam se, da si ogledujem veje na moji desni in tako na skrivaj opazujem rdečelaski. Hodita. V tišini, ena zraven druge in se držita za roki. Zavedem se, da ponovno zadržujem solze. Kako zelo si želim, da bi ob sebi imela koga, ki ga imam rada. Tako pa se počutim sama na tem svetu, ki postaja vedno bolj in bolj in bolj grozen. Pogled zdaj usmerim pred sabo. Mrtve veje na drevesih nežno valovijo in dajejo vtis, da so še vedno tu. Temačen gozd je zdaj še temnejši. Z desne ga osvetljuje nežna mesečina, odsev Sonca, odsev tistega kar je enkrat bilo ampak zdaj ni več. Lahko je živeti, ko veš, da bo čez nekaj ur spet jutro, spet Sonce. Ampak vseeno je Luna lepa. Misli se mi poskušajo izmuzniti proti moji izginuli prijateljici, ampak jih zaustavim. Zmoti me oddaljena svetloba, ki ni Luna... ni Sonce. Ampak lahko je upanje... lahko pa past.
Pospešim korak, kmalu že tečem. »April?« reče ena od neznank. Ignoriram in tečem naprej. Tudi onidve hodita in dihata hitreje. Tečem, za svoje življenje.
Ob robu gozda se mi usta zarišejo v nasmešek. Na moji levi je trgovina z živili. Takoj pozabim na svojo trmo. »Punci! Ne vem, če sta še lačni, ampak imam rešitev na naš problem,« se zaderem in se obrnem nazaj proti njima: »Vsaj enega od njih.« Radovedno dvigneta poglede in se ustavita.
»Kaj?« Končno se privlečeta do mene. Tudi na njunih ustih se opazi pridih nasmeha.
Stečemo proti trgovini in vrata se odprejo. Jaz zavijem proti sladkarijam, med tem ko se Marija in Olivija usmerita v pekarno. Vem, da bi najverjetneje morala tudi sama jesti nekaj kakovostnega, ampak ne morem si pomagati ob misli na nekaj sladkega. Odprem najbližjo mlečno čokolado in ugriznem vanjo. Takoj se počutim bolje. V torbo si nabašem še nekaj podobnih tablic in načnem polico z marmornimi kolači. Takrat do mene pride Olivija. Namenim ji kratek pogled, nato pa nadaljujem z delom. »Z Marijo sva se pogovarjali, kam bi šli zdaj in se nama zdi najbolje, da bi mogoče kar prenočile tu?«
»Ne. Mislim, vidve kar, jaz ne bom,« ji odvrnem, brez da bi jo pogledala. Odločim se, da imam dovolj sladkarij in zavijem proti pekarni. Tam zagledam Marijo, zavijem z očmi in odidem proti sadju in zelenjavi. Olivija mi sledi. »April...« Sama si ogledujem korenje, kot da je nekaj najbolj zanimivega na svetu. »Kam boš pa šla?« Molčim. Tega še sama ne vem. »Saj je vseeno kje bom, kaj pa to tebe briga?«
»April, vsaj počakaj do jutra... ne moreš v temi tavati naokrog... sama. Tukaj prespiš, malce premisliš in če se tako odločiš zjutraj po zajtrku greš.«
Ponudba je res dobra. Zakaj sem se skregala z Marijo? Z največjim veseljem bi ostala, ampak me je sram biti tu.
»Olivija... oprosti, ker sem te udarila... ponesreči...«
»Ja, no saj ti je Marija vrnila. Ugibam, da sva si bot?«
Odvrnem pogled z nje in se ponovno začnem ukvarjati z hrano. Dovolj poniževanja za danes. Ne vem zakaj se mi je tako težko opravičiti, ne počutim se tako zelo krivo. Poiščem si prostor v kotu, ki je najbolj oddaljen od izhoda in se kar se da udobno namestim. Pod glavo si nastavim svojo torbo. Kakšen čuden dan je za mano.
***
haiii
evo pa smo pršli do konca drugega dne v zmašnjavi bahaha
prvih par dni bo kr podrobno opisanih, približno tko kt ta dan haha, pol pa še nevem kk bo haha k tok naprej nism prčakvala da bom pršla
PAČ PILOVČKI a se zavedate, da ma ta zgodba že več kt 10 000 besed, da ma v wordu že skor 50 strani (na a5 listih bahahah) pa da sm dons objaula 10 del?! ka sm proud pač tok delč pomoje še z nobeno zgodbo nism pršla, zdj jo ubistvu že dva mesca objaulam haha
strah me je še kr da bom začela preveč nakladat in bo nakonc čis predolgo pa dolgočasno haha
pa tk pol folka bo umes šlo dol s pila pa pol (upam da) spet nazaj, pa novi bojo pršli pa umes bojo že poletne pocitnce bahahah pač upam da se bo dejansk ta zgodba končala
če bom pisala do poletnih počitnc oz. med počitncam vm oblubm da bojo takrt deli izhajal usaj dvakrat ma tedn... če ne bom obupala do takrt haha
no ja ka nj še rečm a rabm kj dogajanje komentirat... ma mau smo se skregal, napol pobotal, mal stepl, mau smo poskušal bit deep tm u unem odstavku k sm tvezila o soncu pa luni bahahah prsežm da je uno tm sam zgo k nism vedla ka nj napišm pa sm rabla spraut 1000 besed u ta del haha da ne bi biu slučajn prekratk haha
ugl HVALA USM K STE RPEBRAL PAČ MWAH PA VI K KOMENTIRATE STE TOK PRJAZNI PA USI K LAJKATE... KA JE NAROBE Z VAMI KR LAJKATE PA SPLOH NE NEHATE
HVALA VMMMMMM <33333
baii
*b*5. POGLAVJE: Izgubljene ali najdene?*b*, 1. del
Vstanem in torbo pustim na tleh.
»Ne bi smele iti po bližnjici, oziroma karkoli je to, morale bi se držati ceste!« se skoraj zaderem proti Mariji.
»Okej, oprosti gospa Pametna, ampak ko sem dala predlog nisi čisto nič ugovarjala!« mi odvrne z enako jeznim tonom.
»Punci prosim...« začne Olivija.
»Oprosti gospa Ukazljiva, ker sem mislila, da dejansko poznaš pot, kakor si obljubila.«
»Mislila sem, da jo ampak krivda ni samo na meni... Olivija se strinja z mano!«
»Se mi je zdelo, da nekaj načrtujeta proti meni... ko tam šepetata meni za hrbtom... oziroma sploh ne za hrbtom, hodili sta pred mano, šepetali in me gledali. Že celo pot!«
»Ne, April ne govori tako... to ni res...« se Olivija obrne proti meni.
»Kaj je bilo z mano, da sem zaupala dvema naključnima idiotoma, ki sem ju naključno srečala na cesti... Luka je imel prav!«
»In, če lahko opozorim se nama nisi niti zahvalila za to, da sva ti rešili življenje.«
»Rešili življenje? Temu ti rečeš rešeno življenje? Povem ti, če bi imela izbiro ne bi ravno izbrala življenja, ki je brezglavo tavanje po gozdu med tem ko na nas zagotovo preži vsaj dvajset zombijev. Veš kaj? Mogoče bi jih morale kar poklicati sem, da končajo z nami! Itak bomo prej ali slej umrle od lakote.«
»Kaj je narobe s tabo?!«
»Čisto nič! Samo govorim besede, ki jih trenutno razmišljamo vse tri!«
»Ne pa ne.«
»Ja pa ja.«
»April ne govori neumnosti, prosim...« Olivija me prime za zapestje. Umaknem roko in jo pri tem po nesreči udarim v obraz. Ne bom se opravičila. Čutim kako jeza v meni še vedno narašča, prav tako pa moja trma. Zavedam se, da imam mokre oči in lica.
»Ne govorim neumnosti,« se zdaj že derem. »Vse besede, ki sem jih rekla so resnične. Stavim, da vidve govorita neumnosti. Stavim, da zombiji sploh nikoli niso prišli v vajino hišo. Vajini starši so živi, samo ne želijo vaju več gledati, zato sta bili zunaj in...« Marija se vrže name. Tudi ona joka.
»Ne. Tako pa ne boš govorila!« mi reče Marija, ter me z dobro namerjeno pestjo udari v nos. Začutim kako mi iz njega začne teči kri. Olivija naju zvleče narazen. »Tišina! Nehajta se obnašati kot živali! Gremo naprej.«
Obema namenim zaničljiv pogled, poberem torbo, si obrišem nos in začnem hoditi v nasprotno smer. Takoj, ko pridemo ven iz tega butastega gozda bom šla po svoje. Vseeno mi je za Marijo in Olivijo. Zakaj jokam zaradi njiju? Ponovno si jezno obrišem solze.
Kaj bo, ko se znoči? Mislimo kar prespati v gozdu, ali pa celo noč hoditi? Ali naj se predamo? Kaj se bo zgodilo, če nikoli ne pridemo iz gozda? Kaj če umremo od lakote? Sploh ne vem kakšen občutek je, ko počasi gniješ brez hrane in vode, vem pa, da tega nočem vedeti.
Pretvarjam se, da si ogledujem veje na moji desni in tako na skrivaj opazujem rdečelaski. Hodita. V tišini, ena zraven druge in se držita za roki. Zavedem se, da ponovno zadržujem solze. Kako zelo si želim, da bi ob sebi imela koga, ki ga imam rada. Tako pa se počutim sama na tem svetu, ki postaja vedno bolj in bolj in bolj grozen. Pogled zdaj usmerim pred sabo. Mrtve veje na drevesih nežno valovijo in dajejo vtis, da so še vedno tu. Temačen gozd je zdaj še temnejši. Z desne ga osvetljuje nežna mesečina, odsev Sonca, odsev tistega kar je enkrat bilo ampak zdaj ni več. Lahko je živeti, ko veš, da bo čez nekaj ur spet jutro, spet Sonce. Ampak vseeno je Luna lepa. Misli se mi poskušajo izmuzniti proti moji izginuli prijateljici, ampak jih zaustavim. Zmoti me oddaljena svetloba, ki ni Luna... ni Sonce. Ampak lahko je upanje... lahko pa past.
Pospešim korak, kmalu že tečem. »April?« reče ena od neznank. Ignoriram in tečem naprej. Tudi onidve hodita in dihata hitreje. Tečem, za svoje življenje.
Ob robu gozda se mi usta zarišejo v nasmešek. Na moji levi je trgovina z živili. Takoj pozabim na svojo trmo. »Punci! Ne vem, če sta še lačni, ampak imam rešitev na naš problem,« se zaderem in se obrnem nazaj proti njima: »Vsaj enega od njih.« Radovedno dvigneta poglede in se ustavita.
»Kaj?« Končno se privlečeta do mene. Tudi na njunih ustih se opazi pridih nasmeha.
Stečemo proti trgovini in vrata se odprejo. Jaz zavijem proti sladkarijam, med tem ko se Marija in Olivija usmerita v pekarno. Vem, da bi najverjetneje morala tudi sama jesti nekaj kakovostnega, ampak ne morem si pomagati ob misli na nekaj sladkega. Odprem najbližjo mlečno čokolado in ugriznem vanjo. Takoj se počutim bolje. V torbo si nabašem še nekaj podobnih tablic in načnem polico z marmornimi kolači. Takrat do mene pride Olivija. Namenim ji kratek pogled, nato pa nadaljujem z delom. »Z Marijo sva se pogovarjali, kam bi šli zdaj in se nama zdi najbolje, da bi mogoče kar prenočile tu?«
»Ne. Mislim, vidve kar, jaz ne bom,« ji odvrnem, brez da bi jo pogledala. Odločim se, da imam dovolj sladkarij in zavijem proti pekarni. Tam zagledam Marijo, zavijem z očmi in odidem proti sadju in zelenjavi. Olivija mi sledi. »April...« Sama si ogledujem korenje, kot da je nekaj najbolj zanimivega na svetu. »Kam boš pa šla?« Molčim. Tega še sama ne vem. »Saj je vseeno kje bom, kaj pa to tebe briga?«
»April, vsaj počakaj do jutra... ne moreš v temi tavati naokrog... sama. Tukaj prespiš, malce premisliš in če se tako odločiš zjutraj po zajtrku greš.«
Ponudba je res dobra. Zakaj sem se skregala z Marijo? Z največjim veseljem bi ostala, ampak me je sram biti tu.
»Olivija... oprosti, ker sem te udarila... ponesreči...«
»Ja, no saj ti je Marija vrnila. Ugibam, da sva si bot?«
Odvrnem pogled z nje in se ponovno začnem ukvarjati z hrano. Dovolj poniževanja za danes. Ne vem zakaj se mi je tako težko opravičiti, ne počutim se tako zelo krivo. Poiščem si prostor v kotu, ki je najbolj oddaljen od izhoda in se kar se da udobno namestim. Pod glavo si nastavim svojo torbo. Kakšen čuden dan je za mano.
***
haiii
evo pa smo pršli do konca drugega dne v zmašnjavi bahaha
prvih par dni bo kr podrobno opisanih, približno tko kt ta dan haha, pol pa še nevem kk bo haha k tok naprej nism prčakvala da bom pršla
PAČ PILOVČKI a se zavedate, da ma ta zgodba že več kt 10 000 besed, da ma v wordu že skor 50 strani (na a5 listih bahahah) pa da sm dons objaula 10 del?! ka sm proud pač tok delč pomoje še z nobeno zgodbo nism pršla, zdj jo ubistvu že dva mesca objaulam haha
strah me je še kr da bom začela preveč nakladat in bo nakonc čis predolgo pa dolgočasno haha
pa tk pol folka bo umes šlo dol s pila pa pol (upam da) spet nazaj, pa novi bojo pršli pa umes bojo že poletne pocitnce bahahah pač upam da se bo dejansk ta zgodba končala
če bom pisala do poletnih počitnc oz. med počitncam vm oblubm da bojo takrt deli izhajal usaj dvakrat ma tedn... če ne bom obupala do takrt haha
no ja ka nj še rečm a rabm kj dogajanje komentirat... ma mau smo se skregal, napol pobotal, mal stepl, mau smo poskušal bit deep tm u unem odstavku k sm tvezila o soncu pa luni bahahah prsežm da je uno tm sam zgo k nism vedla ka nj napišm pa sm rabla spraut 1000 besed u ta del haha da ne bi biu slučajn prekratk haha
ugl HVALA USM K STE RPEBRAL PAČ MWAH PA VI K KOMENTIRATE STE TOK PRJAZNI PA USI K LAJKATE... KA JE NAROBE Z VAMI KR LAJKATE PA SPLOH NE NEHATE
HVALA VMMMMMM <33333
baii
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zdravo!
Zdaj sem skupaj prebrala 3 dele naenkrat, in mislim da je to vredu, ker mi pol gre bolj skupaj in sem pol bol into story. Se opravičujem, ker nena redno spremljam in komentiram, ampak malo sem utrujena od Pila, ker ponavadi sem bila na Pilu tak par mesecev, pol sem šla za par mesecev dol, in tak ponavljala, zdaj pa sem že skoraj eno leto skoraj vsaki teden tu gor... Nevem kaj bom naredila glede tega.
Obožujem to zgodbo, obožujem. Insanely dobro pišeš.:heart_eyes::heart_eyes::heart::heart::purple_heart::purple_heart::gift_heart::gift_heart:
Sem vesela, da je končno lahko stopila v stik z nekom, ki ji veliko pomeni (nisem štela zombija...), da je Luka še vredu, da ima April nekoga, ki je vredu, ki je živ, ker njeni starši definitivno niso vredu, za Luno nevem, ampak nimam najboljšega občutka (upam, da je Luna vredu:fingers_crossed::fingers_crossed::fingers_crossed::fingers_crossed:).
Okej, April, sej razumem, da si ugotovila, da sta neznanki, ampak wtf, zakaj si postala tak sumničava, pa vse to? Misliš da bi ti lagali? Malo si ju spoznala, se spoprijateljila z njima, in zdaj jima naenkrat več ne zaupaš. :face_palm_tone4:. Nevem kak naj sploh komentiram ta prepir/pretep:sweat_smile::joy:. Sem pa vesela, da so našle neki source hrane. Ampak, April, let's be real, kaj boš ti sama? Marija in Olivija sta ti dokazali, da sta se zmožni bojevati, kaj ne boš varnejša, če boš z njima?
Komaj čakam na novi del, čeprav nevem, če bom prišla na Pil, da bi ga prebrala... enkrat ga bom:sweat_smile::sweat_smile: kwr je ta zgodba tak svetovna in nimam dovolj, kaj nameravaš to izdati kot knjigo kdaj?
Lepo se imej:green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart:
Zdaj sem skupaj prebrala 3 dele naenkrat, in mislim da je to vredu, ker mi pol gre bolj skupaj in sem pol bol into story. Se opravičujem, ker nena redno spremljam in komentiram, ampak malo sem utrujena od Pila, ker ponavadi sem bila na Pilu tak par mesecev, pol sem šla za par mesecev dol, in tak ponavljala, zdaj pa sem že skoraj eno leto skoraj vsaki teden tu gor... Nevem kaj bom naredila glede tega.
Obožujem to zgodbo, obožujem. Insanely dobro pišeš.:heart_eyes::heart_eyes::heart::heart::purple_heart::purple_heart::gift_heart::gift_heart:
Sem vesela, da je končno lahko stopila v stik z nekom, ki ji veliko pomeni (nisem štela zombija...), da je Luka še vredu, da ima April nekoga, ki je vredu, ki je živ, ker njeni starši definitivno niso vredu, za Luno nevem, ampak nimam najboljšega občutka (upam, da je Luna vredu:fingers_crossed::fingers_crossed::fingers_crossed::fingers_crossed:).
Okej, April, sej razumem, da si ugotovila, da sta neznanki, ampak wtf, zakaj si postala tak sumničava, pa vse to? Misliš da bi ti lagali? Malo si ju spoznala, se spoprijateljila z njima, in zdaj jima naenkrat več ne zaupaš. :face_palm_tone4:. Nevem kak naj sploh komentiram ta prepir/pretep:sweat_smile::joy:. Sem pa vesela, da so našle neki source hrane. Ampak, April, let's be real, kaj boš ti sama? Marija in Olivija sta ti dokazali, da sta se zmožni bojevati, kaj ne boš varnejša, če boš z njima?
Komaj čakam na novi del, čeprav nevem, če bom prišla na Pil, da bi ga prebrala... enkrat ga bom:sweat_smile::sweat_smile: kwr je ta zgodba tak svetovna in nimam dovolj, kaj nameravaš to izdati kot knjigo kdaj?
Lepo se imej:green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart:
3
bahaha lih to
drugač pa čis ok, štekam sj ni nujn komentirat lol
ja sm razmišlala da bi izdala lol zka pa ne če sm napisala (če bom končala kar upamda bom)
ti tudd <333
drugač pa čis ok, štekam sj ni nujn komentirat lol
ja sm razmišlala da bi izdala lol zka pa ne če sm napisala (če bom končala kar upamda bom)
ti tudd <333
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
heeej men sam neki ni jasn
Obema namenim zaničljiv pogled, poberem torbo, si obrišem nos in *b*začnem hoditi v nasprotno smer.
*b*Takoj, ko *b*pridemo ven*b* iz tega butastega gozda bom šla po svoje.
drgac mi je pa zelo vsec<3
bi ti se kej povedla, pa je velik bolsih tu, ko ti bodo bolje!
Obema namenim zaničljiv pogled, poberem torbo, si obrišem nos in *b*začnem hoditi v nasprotno smer.
*b*Takoj, ko *b*pridemo ven*b* iz tega butastega gozda bom šla po svoje.
drgac mi je pa zelo vsec<3
bi ti se kej povedla, pa je velik bolsih tu, ko ti bodo bolje!
2
neštekam a ti ni jasn k je vejca al še kj druzga xD
bom popraula hvala za opozorilo <33
pa hvala za pohvalo <333
bom popraula hvala za opozorilo <33
pa hvala za pohvalo <333
Nimi usega odebelil
Tm gre po svoje pol pa govori da bo sla pol naprwj sama haha
Tm gre po svoje pol pa govori da bo sla pol naprwj sama haha
aja ona se ubrne in onedve greta zanjo an k prej sta onedve spred hodle zdj ap ona tk sm misnla
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omg ta zgodba je ress super. Pač res upam da vsaj Luka preživi. A si razmišljala da bi se vidl se mal stvari iz Lukovih oci pac kinda me zanima kaj se pri njih dogaja( Sam prasaam to ni kritika lovam.zgodbo. ) .Pa ti ne ves kolk sem relajtala z April k nc ni mogla pa je čips zrla in se spraševala kaj dela. Hah pa bogi Olivia in Marija ki sta bli prisiljeni ubiti lastne starse. Vem da so bli sicer zombiji ampak vseeno.No ja uglavnem upam da bodo vsaj v trgovini malo varne in se pogovorile o tezavah.
Sori ce je ta odgovor mal zmeden. Komi čakam nov delll:heart::heart:
Sori ce je ta odgovor mal zmeden. Komi čakam nov delll:heart::heart:
1
lol obožujm zmedene odgovore <3
js sm to zgodbo misnla bl april pov, luka tud ni main character ampk je side ampk mam planiran en phonecall k se bota mau pogovorla ka se dogaja lol (one more brother-sister bonding tajm)
jaaaa js bi tud sam čips žrla pa se smilla sama seb lol
hvalaaa <333
js sm to zgodbo misnla bl april pov, luka tud ni main character ampk je side ampk mam planiran en phonecall k se bota mau pogovorla ka se dogaja lol (one more brother-sister bonding tajm)
jaaaa js bi tud sam čips žrla pa se smilla sama seb lol
hvalaaa <333
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
oukejjj chill girl, chill, ni se treba tepst haha XD
Ljubim tale deu zarad treh stvari:
1. not se tepejo (sj ne da to spodbujam, ampak mi je usec k ne nardis usga roznatga (rožnatega, če se slučajno ne razume lol)
2. je velik dialoga (hehe nism lih una oseba k rada bere douuge odstauke nakladanja brez ene besede k ji rece clouk xD)
3. je trgovina odprta in si loh uzams kar kol hocss, brez da placass (pac you know to so moje sanje, js bi celo trgovino sabo odnesla ce bi loh (ce bi loh ane... :( )
pacc jaa to sm ze rekla pomoje ampak MAS TALENTT (in to velkk) za pisanjee in te prov obcudujem. Komi cakam sobotooo. xD <333
13L
Ljubim tale deu zarad treh stvari:
1. not se tepejo (sj ne da to spodbujam, ampak mi je usec k ne nardis usga roznatga (rožnatega, če se slučajno ne razume lol)
2. je velik dialoga (hehe nism lih una oseba k rada bere douuge odstauke nakladanja brez ene besede k ji rece clouk xD)
3. je trgovina odprta in si loh uzams kar kol hocss, brez da placass (pac you know to so moje sanje, js bi celo trgovino sabo odnesla ce bi loh (ce bi loh ane... :( )
pacc jaa to sm ze rekla pomoje ampak MAS TALENTT (in to velkk) za pisanjee in te prov obcudujem. Komi cakam sobotooo. xD <333
13L
1
pooks ti boš govorila o mojih talentih, POGLJ SVOJO ZGODBO pač istg ampk hvala <33 it tvojih ust spčoh neveš kok men pomen lol
ja we are bad bitches zato se fajtamo sred gozda tojtoooo
js mam tud rada dialoge k men jih je laži pisat ig lol
jaaa odprta trgovina je tk dobesedn a dream come true pač js bi tok oropala uso nutelo pa use čokolade pa sladke pijače/pijače z mehurčkki bnahahha
hvalaa <33
ja we are bad bitches zato se fajtamo sred gozda tojtoooo
js mam tud rada dialoge k men jih je laži pisat ig lol
jaaa odprta trgovina je tk dobesedn a dream come true pač js bi tok oropala uso nutelo pa use čokolade pa sladke pijače/pijače z mehurčkki bnahahha
hvalaa <33
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
sploh nism se komentirala tega dela:sob: but here i am :)
(bo bl kratko k morm tanou del komentirat)
anyways
uuuu skregale so seee
mal drameee
čeprau pomoje je to kr je pač apokalipsa in zej je sam šla voda čez rob (al pa mleko, še hujš) in jah
uu trgovina xD
no ja bajbaj<3
(bo bl kratko k morm tanou del komentirat)
anyways
uuuu skregale so seee
mal drameee
čeprau pomoje je to kr je pač apokalipsa in zej je sam šla voda čez rob (al pa mleko, še hujš) in jah
uu trgovina xD
no ja bajbaj<3
1
aja še to, da ko sm brala so se mi zdeli dialogi mal... neresnični? pač tko nerealni
nevem pa kk bi to popraula k nism nek pro xD :')
nevem pa kk bi to popraula k nism nek pro xD :')
bahahhaha zka mleko tho :')
idk dialogi so tud men čidni mby zto k so u knjižnji slovenščini k noben dejansk ne govori tko (razn učitli za slovo men je tok funny k se derejo nate v knjižnjem jeziku pa uporabljajo fraze not bahahhaha)
idk dialogi so tud men čidni mby zto k so u knjižnji slovenščini k noben dejansk ne govori tko (razn učitli za slovo men je tok funny k se derejo nate v knjižnjem jeziku pa uporabljajo fraze not bahahhaha)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Aaaaa komu čakam, da se objavi!!!
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
WOW WOW WOW WOW
Ta zgodba je res za danee ko se počutim res podobnk kot April. Je pa to res zelooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo... dobra zgodba :heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:...
Ta zgodba je res za danee ko se počutim res podobnk kot April. Je pa to res zelooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo... dobra zgodba :heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:...
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:hearts::hearts::heart::hearts::hearts::heart::heart::hearts::hearts::heart::heart::heart::hearts::hearts::hearts::heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
noro dobra zgodba si pa res nadarjena za to
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
j tutttt
mimgrede maš full lajkou sm zard mene
mimgrede maš full lajkou sm zard mene
2
i.hate.slovenščina
Moj odgovor:
? ??
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
a mam adhd
ojla.
no kot ste že vidl jst se mam mal na sumu da mam adhd. nism šla k dohtarju al pa kej tazga ampak tole so te 'znaki' ki jim ustrezam (to so vsi neuradni znaki iz yt)
dost težko se skonecntriram (sam ne fuuul pretežko) (npr dons smo pisal in sm vs čs slišala uno tiktakanje od ure)
res se mi je težko zorganizirat
včasih se mi zgodi un hyperfocus (tok sm koncentrirana na neki da ne slišm pa ne vidm nč okol sebe)
včasih si zapomnm kr ene random podrobnosti
ful procrastinatam (zabijam čs)
dost velikrat sm preveč impulzivna
ful hitr se razjezim še posebi v družini
mam ful mood swingov (ful hitr se mi spreminjajo čustva)
ful velikrat mam pomankanje motivacije
stvari velikrat pustim nedokončane
včasih nardim neki brez razimšljanja pa nevem zakva sm to nardila
lahko sm ful glasna pa mam ful za povedat
iste ankedote ponovim več desetkrat
mam tako ful kaotično energijo
no to je pomojem bol kt ne use. al pa vsaj te zbaki k sm jih najdla. prosm povejte mi če to je adhd al jst sam mal sama sebe prehitevam brez kakršnega koli mnenja
ps sm stara 13 let (8 klas) in mam 5 pa kkšno 4 v šoli
ful hvala vsm k boste pomagal :kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
no kot ste že vidl jst se mam mal na sumu da mam adhd. nism šla k dohtarju al pa kej tazga ampak tole so te 'znaki' ki jim ustrezam (to so vsi neuradni znaki iz yt)
dost težko se skonecntriram (sam ne fuuul pretežko) (npr dons smo pisal in sm vs čs slišala uno tiktakanje od ure)
res se mi je težko zorganizirat
včasih se mi zgodi un hyperfocus (tok sm koncentrirana na neki da ne slišm pa ne vidm nč okol sebe)
včasih si zapomnm kr ene random podrobnosti
ful procrastinatam (zabijam čs)
dost velikrat sm preveč impulzivna
ful hitr se razjezim še posebi v družini
mam ful mood swingov (ful hitr se mi spreminjajo čustva)
ful velikrat mam pomankanje motivacije
stvari velikrat pustim nedokončane
včasih nardim neki brez razimšljanja pa nevem zakva sm to nardila
lahko sm ful glasna pa mam ful za povedat
iste ankedote ponovim več desetkrat
mam tako ful kaotično energijo
no to je pomojem bol kt ne use. al pa vsaj te zbaki k sm jih najdla. prosm povejte mi če to je adhd al jst sam mal sama sebe prehitevam brez kakršnega koli mnenja
ps sm stara 13 let (8 klas) in mam 5 pa kkšno 4 v šoli
ful hvala vsm k boste pomagal :kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
jaaaaaaaaaaaaa! v nasprotju od Roxi js lovam ...
omgggggggggggg neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee ...