Hey! :heart: Moje zgodbice po počitnicah so tu in se opravicujem da jih med njimi nisem mogla napisat .
Moj urnik se je začel že z ničto uro. Dobili smo se z učiteljico matematike saj smo že 1. uro pisali test.
Tako hodiva z sošolko po stopnicah.Prispeli sva v drugo nadstropje in na glas pogovarjale - kot pač dve punci - normalno. Tedaj pa naravnost zagledam njega, ki sedi na mizi pred učilnico. "Kaj pa on dela tu?!" Sem se prestrašeno zamislila. Ugotovila sem da ima tudi on preduro na srečo ne z nami. Nisem točno videla kaj je delal, mislim, da se je pogovarjal s sošolici. Vsaj upam. Vedela samo, da se je moj obraz iz dokaj veselega in gledajočega naravnost, spremenil v poker faco gledajočo v tla. Upam, da se to ni videlo. Pohitela sem do omarice, ki je na žalost stala zelo blizu tisti mizi in se s sošolko odpravila do učilnice. Minila je ničta ura in nato prva ter druga. Sledil je odmor za malico. Ko sem s sošolkami pomalicala sem se odpravila po stopnicah saj smo imeli pouk v drugem nadstropju.
Ko sem prehodila par stopnic sta me nagovorila fanta iz višjega razreda: "A ti si res v njega" je izgovoril njegovo ime eden izmed niju. "Jaz? Nee.." sem se probala izmaknit iz te debate "Daj daj" se je probal delat da ve. "Zakaj pa nisi skup raje z.." me je spraševal o drugem fantu iz razreda "Ker je grd." sem mu pridrdila in žvečila tisto slivo še od malice. "a on je pa lep?" je vprašal drugi "Ja..." Sem se probala delat kot da vem kaj delam. Pa nisem. Od nervoze sem probala izustit najbolši in najbolj "cool" odgovor kaj mi je prišel na jezik. "Ampak on pravi da si froc" mi je povedal "Saj sem.." sem izustila. Sploh se ni videlo kako me je to zabolelo. Če bi mi to rekel kdo drug se nebi zmenila zanj. Ko pa je ravno on... "Saj jaz ti ga lahko zrihtam. Jaz sem njegov najboljši prijatl" se je važil. Samo mislila sem si kako si je to ravno kar izmislil. In smo odšli vsak v svojo stran.
Sledila je še ena ura pred nivojsko slovenščino. Komaj sem čakala a se je ta ura vlekla in vlekla. Končno je prišla ta slovenščina.
Vsedem se jaz v tisto klop čisto pri robu in čakam in čakam, zvonec je že zvonil a njega od nikoder. Čez nekaj trenutkov je njegov najboljši prijatel učiteljici povedal, da se je on odločil iti v nižji nivo. Obraz se mi je povesil in upala sem samo, da tako ne bo ostalo.
Pisali bi naj dalje tisto pravljico in jaz sem imela vse naštudirano kaj bom pisala. Ko sem dobila nazaj tist prazen list od zadnjič, sem vzela penkalo in se zatopila. Ura je potekala zelo podobno kot zadnjič razen, da pri tem vsem pogovarjanju, spraševanju, roustanju in klepetanju čez cel razred nisva sodelavala on - ker ga ni bilo tu, in jaz - ker sem pisla in to z polno glavo.
Čez nekaj časa ko je ostalo še kakih 15 minut do konca ure je učiteljica glasno rekla: "Zdaj pa res pišite!" Iz zadnje vrste se je oglasilo "Saj nobenemu ni za pisat!" (Recimo da mi je ime Ana) "Razen Ana. Ana je čisto je notri padla. V svojem svetu je " je dodal NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ. Fanti iz a razreda so bli vedno tak kul in pomembni frajeri, on pa še posebaj sej se druži z njim. "Kaj..?" sem par sekund po tem dodala, kot da tega nisem slišala. Dobila sem samo par nasmeškov od sošolk.
Ura je minila in napislala sem celo zgodbo celi 2 strani pa več, ter se podpisala in odšla.
Naslednjo uro ni bilo pouka. Zunaj pred šolo smo imeli neko pireditev. Ko smo se postavili po razredih se je prireditev začela. Noben ni resnično poslušal vsi smo meli za delat kar druga. Med deklamiranjem in vsem tem petjem mi je sošolka prišepnila na uho: "Si vidla kaj ima narisano na vratu?" "Kaj ??" sem ji začudeno šepnila "Poglej!" Obrnila sem se in res. Na vratu je imel narisan srček. Na srečo ni v njem bilo nobeno ime ali črka.
Celo prireditev sva ga s sošolko mele na očeh, razen če se je postavil za naju. Tako mi vsaj dolgčas ni bilo. Ko je prireditve bilo konec smo šli na kosilo. Malo sem bila razočarana saj smo se vsedli na drug konec jedilnice.
Tako sem po kosilu vseeno veselo odšla domov.
Konec
Upam, da ti je bilo všeč :grin: Če želiš še 4. del se naroči
With love
-Me
Moj urnik se je začel že z ničto uro. Dobili smo se z učiteljico matematike saj smo že 1. uro pisali test.
Tako hodiva z sošolko po stopnicah.Prispeli sva v drugo nadstropje in na glas pogovarjale - kot pač dve punci - normalno. Tedaj pa naravnost zagledam njega, ki sedi na mizi pred učilnico. "Kaj pa on dela tu?!" Sem se prestrašeno zamislila. Ugotovila sem da ima tudi on preduro na srečo ne z nami. Nisem točno videla kaj je delal, mislim, da se je pogovarjal s sošolici. Vsaj upam. Vedela samo, da se je moj obraz iz dokaj veselega in gledajočega naravnost, spremenil v poker faco gledajočo v tla. Upam, da se to ni videlo. Pohitela sem do omarice, ki je na žalost stala zelo blizu tisti mizi in se s sošolko odpravila do učilnice. Minila je ničta ura in nato prva ter druga. Sledil je odmor za malico. Ko sem s sošolkami pomalicala sem se odpravila po stopnicah saj smo imeli pouk v drugem nadstropju.
Ko sem prehodila par stopnic sta me nagovorila fanta iz višjega razreda: "A ti si res v njega" je izgovoril njegovo ime eden izmed niju. "Jaz? Nee.." sem se probala izmaknit iz te debate "Daj daj" se je probal delat da ve. "Zakaj pa nisi skup raje z.." me je spraševal o drugem fantu iz razreda "Ker je grd." sem mu pridrdila in žvečila tisto slivo še od malice. "a on je pa lep?" je vprašal drugi "Ja..." Sem se probala delat kot da vem kaj delam. Pa nisem. Od nervoze sem probala izustit najbolši in najbolj "cool" odgovor kaj mi je prišel na jezik. "Ampak on pravi da si froc" mi je povedal "Saj sem.." sem izustila. Sploh se ni videlo kako me je to zabolelo. Če bi mi to rekel kdo drug se nebi zmenila zanj. Ko pa je ravno on... "Saj jaz ti ga lahko zrihtam. Jaz sem njegov najboljši prijatl" se je važil. Samo mislila sem si kako si je to ravno kar izmislil. In smo odšli vsak v svojo stran.
Sledila je še ena ura pred nivojsko slovenščino. Komaj sem čakala a se je ta ura vlekla in vlekla. Končno je prišla ta slovenščina.
Vsedem se jaz v tisto klop čisto pri robu in čakam in čakam, zvonec je že zvonil a njega od nikoder. Čez nekaj trenutkov je njegov najboljši prijatel učiteljici povedal, da se je on odločil iti v nižji nivo. Obraz se mi je povesil in upala sem samo, da tako ne bo ostalo.
Pisali bi naj dalje tisto pravljico in jaz sem imela vse naštudirano kaj bom pisala. Ko sem dobila nazaj tist prazen list od zadnjič, sem vzela penkalo in se zatopila. Ura je potekala zelo podobno kot zadnjič razen, da pri tem vsem pogovarjanju, spraševanju, roustanju in klepetanju čez cel razred nisva sodelavala on - ker ga ni bilo tu, in jaz - ker sem pisla in to z polno glavo.
Čez nekaj časa ko je ostalo še kakih 15 minut do konca ure je učiteljica glasno rekla: "Zdaj pa res pišite!" Iz zadnje vrste se je oglasilo "Saj nobenemu ni za pisat!" (Recimo da mi je ime Ana) "Razen Ana. Ana je čisto je notri padla. V svojem svetu je " je dodal NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ. Fanti iz a razreda so bli vedno tak kul in pomembni frajeri, on pa še posebaj sej se druži z njim. "Kaj..?" sem par sekund po tem dodala, kot da tega nisem slišala. Dobila sem samo par nasmeškov od sošolk.
Ura je minila in napislala sem celo zgodbo celi 2 strani pa več, ter se podpisala in odšla.
Naslednjo uro ni bilo pouka. Zunaj pred šolo smo imeli neko pireditev. Ko smo se postavili po razredih se je prireditev začela. Noben ni resnično poslušal vsi smo meli za delat kar druga. Med deklamiranjem in vsem tem petjem mi je sošolka prišepnila na uho: "Si vidla kaj ima narisano na vratu?" "Kaj ??" sem ji začudeno šepnila "Poglej!" Obrnila sem se in res. Na vratu je imel narisan srček. Na srečo ni v njem bilo nobeno ime ali črka.
Celo prireditev sva ga s sošolko mele na očeh, razen če se je postavil za naju. Tako mi vsaj dolgčas ni bilo. Ko je prireditve bilo konec smo šli na kosilo. Malo sem bila razočarana saj smo se vsedli na drug konec jedilnice.
Tako sem po kosilu vseeno veselo odšla domov.
Konec
Upam, da ti je bilo všeč :grin: Če želiš še 4. del se naroči
With love
-Me
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)