----------------
Prejšnjič
---------------
Na njem je pisalo...
---------------
Tokrat
------------
Na njem je pisalo...*i*Pojdi v sobo, a ne bo več*i*!
Okej, nisem vedela, kaj naj bi to sploh pomenilo. Pojdi v sobo,okej to je še kr razumljivo. Ampak ne bo več. Ne bo več česa! Sobe?!?!?! Nisem razumela, prebrala sem sporočilo vsak :100: x, pa še vedno nisem razumela. Takrat pa je na vrata nekdo pozvonil. Grem jaz! Sem rekla. Pred vrati ni bilo nikogar, pogledala sem na tla, ničesar. Mama me je vprašala kdo je bil. Pa sem rekla nihče in nič. Spet je pozvonilo, tokrat je vrata odprla mama. Nikogar. Pa spet pozvoni, vrata odpre oči. Niti žive duše. Pozvoni spet. Ravno sem mislila odpreti vrata, a se je ponudil Beno. Beno je odprl vrata, in zakričal:*b*NIKOGAAAALLLL*b*. Mama mu je že rekla, no nekdo se zaba iz nas, pridi že Beno, in zapri vrata. Stopila sem do njega, da bi mu pomagala zapreti vrata. Takrat pa ga je nekaj povleklo. Prijela sem ga za nogo. Uspelo mi je! Nikamor ni šel, objela sem ga. Čez pet minut je nekdo spet pozvonil. Tokrat sem vrata odprla spet jaz. Na tleh je bila košara z malo mucko. Videla sem starko, ki je korakala stran. Zaklicala sem:*b*Ste vi pustili muco*b*! Rekla, je da ja in, da je stara 2 meseca. Košaro sem vzela notri. Malo me je bilo strah kaj je prej Benota hotelo potegniti notri.Šla sem do sobe. Še preden sem odprla vrata sem se spomnila listka. Ko sem vrata odprla, je bilo vse normal, pa tudi ko sem vstopila. Potem pa sem zaslišala...
Prejšnjič
---------------
Na njem je pisalo...
---------------
Tokrat
------------
Na njem je pisalo...*i*Pojdi v sobo, a ne bo več*i*!
Okej, nisem vedela, kaj naj bi to sploh pomenilo. Pojdi v sobo,okej to je še kr razumljivo. Ampak ne bo več. Ne bo več česa! Sobe?!?!?! Nisem razumela, prebrala sem sporočilo vsak :100: x, pa še vedno nisem razumela. Takrat pa je na vrata nekdo pozvonil. Grem jaz! Sem rekla. Pred vrati ni bilo nikogar, pogledala sem na tla, ničesar. Mama me je vprašala kdo je bil. Pa sem rekla nihče in nič. Spet je pozvonilo, tokrat je vrata odprla mama. Nikogar. Pa spet pozvoni, vrata odpre oči. Niti žive duše. Pozvoni spet. Ravno sem mislila odpreti vrata, a se je ponudil Beno. Beno je odprl vrata, in zakričal:*b*NIKOGAAAALLLL*b*. Mama mu je že rekla, no nekdo se zaba iz nas, pridi že Beno, in zapri vrata. Stopila sem do njega, da bi mu pomagala zapreti vrata. Takrat pa ga je nekaj povleklo. Prijela sem ga za nogo. Uspelo mi je! Nikamor ni šel, objela sem ga. Čez pet minut je nekdo spet pozvonil. Tokrat sem vrata odprla spet jaz. Na tleh je bila košara z malo mucko. Videla sem starko, ki je korakala stran. Zaklicala sem:*b*Ste vi pustili muco*b*! Rekla, je da ja in, da je stara 2 meseca. Košaro sem vzela notri. Malo me je bilo strah kaj je prej Benota hotelo potegniti notri.Šla sem do sobe. Še preden sem odprla vrata sem se spomnila listka. Ko sem vrata odprla, je bilo vse normal, pa tudi ko sem vstopila. Potem pa sem zaslišala...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful dobra zgodba edin par pravopisnih napakic amapk nč tazga, spremljam:heart:
0
Lalallaa, prava
Hvala
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful dobr del.:blush::thumbsup::heart::wink:
0
Moj odgovor:
kdosplohsem
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
hkrati bi rada bla punca in fant
Hej!
Js ne vem, kdo sploh sem. Pač različno sem razpoložena in se zato tut vsak dan/teden mal drgač počutim. Že tko mi pa tut samozavest ful niha (enkrat sem glih nekak samozavestna, pol pa npr. vidm koga bolj kul od mene in spet nism). Da grem k bistvu: nekak bi bla hkrati punca in fant. Stara sem 15, moj stil je tko oversized in baggy - seprav tomboy (delno zato, ker sem bolj fantovska punca, delno pa zato, ker me je sram mojga telesa - nočm nost oprijetih stvari). Sem bolj fantovska punca za ene stvari (so mi všeč stvari, ki so stereotipno všeč fantom, se obnašam mal bolj tko kot fantje - sedim tko, jem tko ig ... na tak način) in to me ne mot. Verjetno taka pač sem in to mi je všeč. Ampak pol so pa momenti, ko si pa želim bit bolj girly. Pač velikrat sem v konfliktu sama s sabo. Po eni strani bi rada bla dominant v odnosu, po drugi strani ne ... Ne vem. Pa tut pridejo trenutki, ko bi rada nosila oprijete stvari, tope, bikini kopalke (tut na morju me je ful sram in mam enodelne) ... Sram me je mojga telesa ig, nekak ne bi mela ženskega telesa, ampak basically flat vse, hkrati pa bi rada bla ponosna na svoje telo in pač nosila ženske obleke. Dejansko ne vem kako nej to razložim ... Pač nekak bi rada ravnala kot moški, ampak včasih bi pa rada, da nekdo ravna z mano kot moški. Rada bi nosila obleke pa oblekce, hkrati pa suite (ampak vem, da mi ne bojo nikol stal tko kot moškim, ker mam prsi - to je še en problem). A mate kakšno idejo, kako nej se bolj spoznam? Pa kako nej se sprijaznim s tem, da sem pač ženska in se vzljubim tako, kakršna sem (s telesom in vsem vred)? Plus kako nej premagam to sramežljivost in začnem nosit oprijete stvari, ker si to (včasih) želim? In a se vam zdi normalno, da menjavam svoj stil (neke dneve bolj tomboy, druge bolj girly)?
Upam, da ste razumel, kaj sem hotla povedat. Vesela bom vsazga komentarja!
Lp
Js ne vem, kdo sploh sem. Pač različno sem razpoložena in se zato tut vsak dan/teden mal drgač počutim. Že tko mi pa tut samozavest ful niha (enkrat sem glih nekak samozavestna, pol pa npr. vidm koga bolj kul od mene in spet nism). Da grem k bistvu: nekak bi bla hkrati punca in fant. Stara sem 15, moj stil je tko oversized in baggy - seprav tomboy (delno zato, ker sem bolj fantovska punca, delno pa zato, ker me je sram mojga telesa - nočm nost oprijetih stvari). Sem bolj fantovska punca za ene stvari (so mi všeč stvari, ki so stereotipno všeč fantom, se obnašam mal bolj tko kot fantje - sedim tko, jem tko ig ... na tak način) in to me ne mot. Verjetno taka pač sem in to mi je všeč. Ampak pol so pa momenti, ko si pa želim bit bolj girly. Pač velikrat sem v konfliktu sama s sabo. Po eni strani bi rada bla dominant v odnosu, po drugi strani ne ... Ne vem. Pa tut pridejo trenutki, ko bi rada nosila oprijete stvari, tope, bikini kopalke (tut na morju me je ful sram in mam enodelne) ... Sram me je mojga telesa ig, nekak ne bi mela ženskega telesa, ampak basically flat vse, hkrati pa bi rada bla ponosna na svoje telo in pač nosila ženske obleke. Dejansko ne vem kako nej to razložim ... Pač nekak bi rada ravnala kot moški, ampak včasih bi pa rada, da nekdo ravna z mano kot moški. Rada bi nosila obleke pa oblekce, hkrati pa suite (ampak vem, da mi ne bojo nikol stal tko kot moškim, ker mam prsi - to je še en problem). A mate kakšno idejo, kako nej se bolj spoznam? Pa kako nej se sprijaznim s tem, da sem pač ženska in se vzljubim tako, kakršna sem (s telesom in vsem vred)? Plus kako nej premagam to sramežljivost in začnem nosit oprijete stvari, ker si to (včasih) želim? In a se vam zdi normalno, da menjavam svoj stil (neke dneve bolj tomboy, druge bolj girly)?
Upam, da ste razumel, kaj sem hotla povedat. Vesela bom vsazga komentarja!
Lp
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Haha suoer je! Nisem si mislila da bo tako ...
Mi je zeloo več, mogoče pa bi naslednjič ...