PisalnicaNesreča
5
mby
*b*MARIE*b*
Nekdo me kliče, tega se zavedam le na pol, saj v resnici nisem tam, tam kjer je ta oseba, no, nekako sem - moje telo *i*je*i*, a mene nekako ni, mogoče nikoli več ne bom pri zavesti, vse je odvisno od tega če *i*preživim*i* ali ne. *i*Ampak zakaj sem v taki nevarnosti?*i* Moji spomini so megleni, napol v duhovnem svetu, moje misli so prazne in kar je ta trenutek resničnega je bolečina.
*i*Pred enim tednom*i*
Moj telefon zavibrira in na njem se izriše opomnik: *i*ne pozabi! Čez en teden praznuje tvoja sestra, kupi ji nekaj!*i* S prstom zadrsam po ekranu navzgor in telefon hitro odklenem s štirikratnim klikom na številko *i*1*i*. Zavzdihnem in odprem e-pošto. *i*Zakaj mi ljudje nenehno pišejo?! 23 sporočil, resno?!*i* Hitro preletim naslove pošiljateljev: June, June, June, June, June ... Sall!*i* Ko vidim e-poštni naslov, ki v točnme vrstnem redu vsebuje črke S, A in dvojni L si vse še enkrat črkujem v svoji glavi, takoj kliknem na to pošto in zignoriram ostalo e-pošto, ki mi jo je poslala June. Previdno preberem e-pošto: *i*'Hej Marie, ...'*i* napisal je moje ime, torej pošte ni poslal napačni osebi, misli mi hitro švigajo po glavi zato se zberem in nadaljujem, *i*'... Mi lahko prosim jutri pošlješ svoje zapiske, ker me ne bo v šoli.'*i* To je vse, torej sem se za manj veselila, napisala mu bom odgovor: *i*ok.*i* Da odgovor nebi bil tako žalosten sem zraven prilepila veselega emotikona, ki se brez razloga smeji.
'Marie!!!' telefon vržem pod posteljo in na mizo položim učbenik za zgodovino, mama jezno odpre vrata, 'kaj počneš?' me ravnodušno vpraša, zato se pretvarjam, da sem zatopljen v učbenik in z zamikom izpustim bedasti 'ha?' vprašanje ponovi: 'kaj počneš?' jaz pa ji odgovorim: 'Učim se.'
'Ne bom te motila,' se nasmehne mama in zapre vrata. *i*To je bilo lahko*i*, skomignem in se splazim po telefon. Zdaj pa se vrnimo k sestri, hitro vripkam njeno številko in čakam, da se oglasi, končno dvigne slušalko: 'Ja?' vpraša, 'Kaj bi rada Marie,' zveni nekako nejeverno, 'Nimam cel dan časa, sploh pa ne za pogovor s *i*tabo*i*' reče, zato se zjasnim: 'Nasledni teden imaš rojstni dan, zanima me če si želiš kaj posebnega?'
'Darilna kartica bo v redu,' reče in prekine klic.
Nekdo me kliče, tega se zavedam le na pol, saj v resnici nisem tam, tam kjer je ta oseba, no, nekako sem - moje telo *i*je*i*, a mene nekako ni, mogoče nikoli več ne bom pri zavesti, vse je odvisno od tega če *i*preživim*i* ali ne. *i*Ampak zakaj sem v taki nevarnosti?*i* Moji spomini so megleni, napol v duhovnem svetu, moje misli so prazne in kar je ta trenutek resničnega je bolečina.
*i*Pred enim tednom*i*
Moj telefon zavibrira in na njem se izriše opomnik: *i*ne pozabi! Čez en teden praznuje tvoja sestra, kupi ji nekaj!*i* S prstom zadrsam po ekranu navzgor in telefon hitro odklenem s štirikratnim klikom na številko *i*1*i*. Zavzdihnem in odprem e-pošto. *i*Zakaj mi ljudje nenehno pišejo?! 23 sporočil, resno?!*i* Hitro preletim naslove pošiljateljev: June, June, June, June, June ... Sall!*i* Ko vidim e-poštni naslov, ki v točnme vrstnem redu vsebuje črke S, A in dvojni L si vse še enkrat črkujem v svoji glavi, takoj kliknem na to pošto in zignoriram ostalo e-pošto, ki mi jo je poslala June. Previdno preberem e-pošto: *i*'Hej Marie, ...'*i* napisal je moje ime, torej pošte ni poslal napačni osebi, misli mi hitro švigajo po glavi zato se zberem in nadaljujem, *i*'... Mi lahko prosim jutri pošlješ svoje zapiske, ker me ne bo v šoli.'*i* To je vse, torej sem se za manj veselila, napisala mu bom odgovor: *i*ok.*i* Da odgovor nebi bil tako žalosten sem zraven prilepila veselega emotikona, ki se brez razloga smeji.
'Marie!!!' telefon vržem pod posteljo in na mizo položim učbenik za zgodovino, mama jezno odpre vrata, 'kaj počneš?' me ravnodušno vpraša, zato se pretvarjam, da sem zatopljen v učbenik in z zamikom izpustim bedasti 'ha?' vprašanje ponovi: 'kaj počneš?' jaz pa ji odgovorim: 'Učim se.'
'Ne bom te motila,' se nasmehne mama in zapre vrata. *i*To je bilo lahko*i*, skomignem in se splazim po telefon. Zdaj pa se vrnimo k sestri, hitro vripkam njeno številko in čakam, da se oglasi, končno dvigne slušalko: 'Ja?' vpraša, 'Kaj bi rada Marie,' zveni nekako nejeverno, 'Nimam cel dan časa, sploh pa ne za pogovor s *i*tabo*i*' reče, zato se zjasnim: 'Nasledni teden imaš rojstni dan, zanima me če si želiš kaj posebnega?'
'Darilna kartica bo v redu,' reče in prekine klic.
Moj odgovor:
zanimanje
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
srednja + se neki
hej
1.zdej se priblizuje srednja sola in grem na Kajuha gim splosna
ce je kdo od tam a mi mal pove kaki so ucitli pa tak a so tezki testi ce vam je sola fajn
2.no pac to je bol osebno ampak okej
men je babi umrla in smo mel pogreb par dni nazaj in js se vedno ful jocem pac kdaj se to preboli tak ce kdo ve
zdej je od njene smrti 1teden
hvala vam
1.zdej se priblizuje srednja sola in grem na Kajuha gim splosna
ce je kdo od tam a mi mal pove kaki so ucitli pa tak a so tezki testi ce vam je sola fajn
2.no pac to je bol osebno ampak okej
men je babi umrla in smo mel pogreb par dni nazaj in js se vedno ful jocem pac kdaj se to preboli tak ce kdo ve
zdej je od njene smrti 1teden
hvala vam
