Hej!!!
To je 1.del moje zgodbe z naslovom Nihče ne ve nič o tem. Vrjamite mi, ni tako dolgočasna kot se sliši v naslovu. Ta del vam bo malo predstavil prijatelje, drugače pa bo zelo bolj zanimivo kot to.Upam da vam bo všeč :hugging:

Skupina tabornikov se je odpravila na taborjenje za deset dni. Njihov vodja Tone je bil zelo v skrbeh kako se bo vse skupaj odvilo. Njegovi taborniki Ema, Lara, Meta, Hana, Zoja Tara, Lukas, Martin, Maj in Filip pa so se tega izleta zelo veselili.
Bila je zima. Pri nikomur doma ni bilo nič snega. A vedeli so, da na izletu bo in to je povečalo vzdušje nad izletom.
Prišel je dan. Taborniki z njihovo vodjo so se zbrali na zbirni točki. Ko se je avtobus pripeljal ponje so ugotovili, da na avtobusu ne bodo sami.
Šofer avtobusa se jim je že na prvi pogled zdel odbito kul, po uri vožnje pa se jim je zdel tak tudi po obnašanju.
V teji uri vožnje pa se je tudi nekaj zgodilo na zadnjih sedežih avtobusa kjer je sedelo vseh pet punc.
Zoja Tara je bila najpriljubljena od punc. Vedno je nekaj govorila, a nikoli nekaj kar bi koga motilo. To je bilo vsem puncam všeč. A tokrat je bila čisto tiho. Spala je kot omamljena. "To se je zgodilo prvič! Še ko sva bili čisto majhni in sva se skupaj peljali kam ni ona nikoli spala! Vedno se je pogovarjala ali z mano ali z njenimi starši ali celo sama s sabo! Kaj se ji je zgodilo?" je zaskrbljeno rekla njena najboljša prijateljica Hana.