Nekoliko zaskrbljeno sem jo pogledala. V glavi sem imela pravo pravcato neurje vseh mogočih razmišjan in idej, kdo bi ta ženska lahko bila? Do mene je bila tako prijazna, in ne, nisem ena izmed tistih ljudi, ki se hitro navežejo na druge ljudi. Pa vendar, na tej osebi je bilo nekaj drugačnega.
Moje razmišljanje je prekinila slabost, ki mi je prišla po požiralniku navzgor. In ja, mislim, da mi sploh ni potrebno podrobno opisovati kako, ampak ja, bruhala sem. Takrat se mi je znova zavrtelo. Le kaj je bilo narobe z mano?
Nisem bila na drogah, nič nisem pila, ampak se počutim kot največji odvisnik na svetu. Kaj mi je tega treba?
Do večera sem preležala v tisti sobi, ki je nekako postala moj dom, in lahko bi rekla moja soba. Zelo sem se je že navadila, niti dejstvo, da je na prvi poged kot ječa me ni več motilo. Popoldan sem zaradi svoje slabotnosti še spala, zbudila sem se šele, ko je bila ura okrog sedmih (zvečer). Nekaj časa sem nepremično ležala in bulila v strop, nato pa sem zaslišala rahlo trkanje po vratih. Slabotno in nekoliko prestrašeno sem rekla: "Ja?"
Vrata so se odprla. Vstopilo je več oseb, najprej tista ženska, za njo nek moški, ki je bil oblečen v belo haljo in je imel s seboj torbo (bil je namreč zdravnik), še en moški, ki je bil na videz nekoliko starejši od tiste ženske, in mlajša deklica, za katero sem predvidevala, da je stara okrog devet. Bila je na las podobna tisti prvi ženski, in sem nekako predvidevala, da je ženska njena mama, tisti drugi moški pa oče.
Zdravnik je pristopil k meni. Tista prva ženska je rekla: "Bo z njo vse vredu?" Zdravnik je nemo prikimal. Nato mi je podal roko in z nekoliko hripavim glasom rekel: "doktor Becker. Ti pa si?" V meni je do vseh teh nepoznanih ljudi bilo še vedno neko strahospoštovanje, zato sem nekoliko jecljaje odgovorila: "Amelia, Amelia Weis."
Nato je še nekaj govoril z "tisto žensko", nato pa se obrnil proti meni in dejal: "Ne izgledaš še zdrava, zato se ti predpisal ta sirup (in s prstom pokazal na stekleničko), pojutrišnjem spet pridem".
In brez poslovila odvihral skozi vrata. Za njim sta odlšla še tista punčka, in drugi moški, "tista ženska" pa je spet ostala z mano.
Ko so se vrata zaprla je zavzdihnila in spregovorila: "vidim da nas še ne poznaš. Jaz sem Claudia, prejle pa sta v sobi bila še moj mož Ernie in hčerka Annete. Zdajle me počakaj tu, jaz ti bom prinesla nekaj novih oblačil, da se boš lahko preoblekla, potem pa pridem nazaj in greva na večerjo. Hilda ti bo pomagala."
To je rekla tako hitro, da sem jo malo z težavo razumela. Še vprašati je nisem mogla kdo je Hilda, ko je že zaprla vrata za sabo.
Nato sem se vsedla, ni se mi več tako vrtelo. Pomislila sem, kako imajo zanimiva imena, ko se je Claudia že prikazala na vratih z celim kupom oblačil, zraven nje pa je stala drobna, dokaj mlada gospodična, za katero sem predvidevala da je Hilda, in d je nekakšna gospodinja, ali služkinja. Prijazno se je smehljala. Imela je košate rjeve lase, spete v figo, svetle oči, in nekaj peg po obrazu.
"tole bo še zanimivo...." sem pomislila, in že sta vstopile v sobo.
Moje razmišljanje je prekinila slabost, ki mi je prišla po požiralniku navzgor. In ja, mislim, da mi sploh ni potrebno podrobno opisovati kako, ampak ja, bruhala sem. Takrat se mi je znova zavrtelo. Le kaj je bilo narobe z mano?
Nisem bila na drogah, nič nisem pila, ampak se počutim kot največji odvisnik na svetu. Kaj mi je tega treba?
Do večera sem preležala v tisti sobi, ki je nekako postala moj dom, in lahko bi rekla moja soba. Zelo sem se je že navadila, niti dejstvo, da je na prvi poged kot ječa me ni več motilo. Popoldan sem zaradi svoje slabotnosti še spala, zbudila sem se šele, ko je bila ura okrog sedmih (zvečer). Nekaj časa sem nepremično ležala in bulila v strop, nato pa sem zaslišala rahlo trkanje po vratih. Slabotno in nekoliko prestrašeno sem rekla: "Ja?"
Vrata so se odprla. Vstopilo je več oseb, najprej tista ženska, za njo nek moški, ki je bil oblečen v belo haljo in je imel s seboj torbo (bil je namreč zdravnik), še en moški, ki je bil na videz nekoliko starejši od tiste ženske, in mlajša deklica, za katero sem predvidevala, da je stara okrog devet. Bila je na las podobna tisti prvi ženski, in sem nekako predvidevala, da je ženska njena mama, tisti drugi moški pa oče.
Zdravnik je pristopil k meni. Tista prva ženska je rekla: "Bo z njo vse vredu?" Zdravnik je nemo prikimal. Nato mi je podal roko in z nekoliko hripavim glasom rekel: "doktor Becker. Ti pa si?" V meni je do vseh teh nepoznanih ljudi bilo še vedno neko strahospoštovanje, zato sem nekoliko jecljaje odgovorila: "Amelia, Amelia Weis."
Nato je še nekaj govoril z "tisto žensko", nato pa se obrnil proti meni in dejal: "Ne izgledaš še zdrava, zato se ti predpisal ta sirup (in s prstom pokazal na stekleničko), pojutrišnjem spet pridem".
In brez poslovila odvihral skozi vrata. Za njim sta odlšla še tista punčka, in drugi moški, "tista ženska" pa je spet ostala z mano.
Ko so se vrata zaprla je zavzdihnila in spregovorila: "vidim da nas še ne poznaš. Jaz sem Claudia, prejle pa sta v sobi bila še moj mož Ernie in hčerka Annete. Zdajle me počakaj tu, jaz ti bom prinesla nekaj novih oblačil, da se boš lahko preoblekla, potem pa pridem nazaj in greva na večerjo. Hilda ti bo pomagala."
To je rekla tako hitro, da sem jo malo z težavo razumela. Še vprašati je nisem mogla kdo je Hilda, ko je že zaprla vrata za sabo.
Nato sem se vsedla, ni se mi več tako vrtelo. Pomislila sem, kako imajo zanimiva imena, ko se je Claudia že prikazala na vratih z celim kupom oblačil, zraven nje pa je stala drobna, dokaj mlada gospodična, za katero sem predvidevala da je Hilda, in d je nekakšna gospodinja, ali služkinja. Prijazno se je smehljala. Imela je košate rjeve lase, spete v figo, svetle oči, in nekaj peg po obrazu.
"tole bo še zanimivo...." sem pomislila, in že sta vstopile v sobo.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful kul komi čakam na nasledni del:purple_heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::yellow_heart::yellow_heart::yellow_heart::yellow_heart::yellow_heart::yellow_heart::yellow_heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Omb to je tako dobro! Res imaš talent in izkoristi ga:heart_eyes::kissing_heart:
1
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zamenjala me je
Ojla,
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(170)
Srednje.
(128)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
jaz sem misla, da je stephan dober, upala ...
...medtem pa se jaz vozim v prtljazniku avta ...
Veš, o tem nisem ravno prepričana.:thinking::thinking::confused::rolling_eyes::person_frow
Veš, o tem nisem ravno prepričana.:thinking::thinking::confused::rolling_eyes::person_frow
iiiiiiii, res ful najss blogec!!!!!!!!:kissing_smiling_eyes:
lovam:heart:
girlyy, to je groznoo:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob:. ...