Otroci ledu in ognja (3. poglavje)
8
Hej!
Vzela sem si čas in napisala tretje poglavje. Upam, da vam bo všeč! Komantirajte prosim :point_down:.
--
Renna ni mogla verjeti. Končno je našla svojo družino! No, vsaj del nje. Na začetku ni mogla verjeti, a ko je med objemom vdihovala tisti vonj, vonj, ki ga že zelo dolgo ni zaznala. Vonj družine. Takrat je dokončno verjela, da je Rephaim njen brat.
"No, zdaj, ko veš, da nisem popolna neznanka, mi boš povedal, kaj za hudiča, delaš tu?"
"Bežim. Tako kot ti," je rekel in se spet nasmehnil. Bilo mi je žal, da sem vprašala, saj je bilo vendar čisto logično.
"Koliko časa si že v človeškem svetu?" ga je vprašala.
"Kakšnih deset let. Ko smo zbežali, sem nekaj časa pod krinko živel v Ledeniji. A so me odkrili. Zato sem prišel sem, a so me spet našli in me preganjajo," ji je povedal.
"Pa veš... Kaj se je zgodilo najinima staršema?" je tiho vprašala, čeprav je odgovor že vedela.
"Mrtva sta. Ko si brcnila bojevnika in smo se razbežali, sem se skril v bližini. Od očeta so nekaj hoteli. Rekli so, da bodo ubili mamo, če ne dobijo tega. Oče jim je dal nek ovoj, tisti bojevnik, ki je držal mamo pa se je zarežal in ji prerezal vrat. Nato so isto naredili tudi očetu," je rekel in dolgo časa sta molčala.
"A veš, kje je tamala?" jo je vprašal Rephaim. Odkimala je. Ko bi vsaj vedela, kje je njena sestra.
"Najbrž je nekje v človeškem svetu. Za nikogar izmed nas ni varno v kraljestvih," je rekla. Šele zdaj je opazila, da jo zebe. "Živiš blizu?"
"Ja, tamle čez," je rekel in pokazal na eno izmed stavb. "Greva k meni prespat, potem pa..."
Nihče izmed njiju ni vedel, kam bosta šla potem. O tem bosta razpravljala potem, ko se naspita.
Rephaimovo stanovanje je bilo majhno. V njem so bili kopalnica, jedilnica, kuhinja in dnevna soba. Renna se je odločila, da bo spala na kavču. Stanovanje ni bilo ne vem kaj, a za silo je bilo. Nič ni bilo pospravljeno, zato je Renna previdevala, da Rephaim ne namerava ostati dolgo. Res pa je bilo, da je bil iz njegovega stanovanja lep razgled na mesto.
"Jedla sva že..." je mrmral Rephaim in se razgledoval po stanovanju. "Bi šla kar spat?"
Prikimala je. Bila je res utrujena in on očitno tudi, saj je takoj zavil v spalnico in ugasnil luč.
Renna je dolgo časa bedela v temi. Razmišljala je o vsem, kar se ji je zgodilo to noč. Brezu boja je pobegnila bojevnikom ognja. Spoznala je svojega brata. Želela si je samo spati, a njena utrujenost nekako ni želela sodelovati. Več kot tri ure se je samo premetavala po kavču. Vmes se je že zdanilo.
"A me zafrkavaš?" je jezno zašepetala in vstala. Hotela je v kuhinjo, saj jo je premetavanje po postelji zlakotnilo, a je skozi okno zagledala čuden prizor: pet najstnikov z belimi lasmi in štirje z rdečimi je gledalo naravnost v balkon Rephaimovega stanovanja. Otrpnila je. Kaj za hudiča tu delajo vajenci ledu in ognja? In še huje: skupaj?
Vzela sem si čas in napisala tretje poglavje. Upam, da vam bo všeč! Komantirajte prosim :point_down:.
--
Renna ni mogla verjeti. Končno je našla svojo družino! No, vsaj del nje. Na začetku ni mogla verjeti, a ko je med objemom vdihovala tisti vonj, vonj, ki ga že zelo dolgo ni zaznala. Vonj družine. Takrat je dokončno verjela, da je Rephaim njen brat.
"No, zdaj, ko veš, da nisem popolna neznanka, mi boš povedal, kaj za hudiča, delaš tu?"
"Bežim. Tako kot ti," je rekel in se spet nasmehnil. Bilo mi je žal, da sem vprašala, saj je bilo vendar čisto logično.
"Koliko časa si že v človeškem svetu?" ga je vprašala.
"Kakšnih deset let. Ko smo zbežali, sem nekaj časa pod krinko živel v Ledeniji. A so me odkrili. Zato sem prišel sem, a so me spet našli in me preganjajo," ji je povedal.
"Pa veš... Kaj se je zgodilo najinima staršema?" je tiho vprašala, čeprav je odgovor že vedela.
"Mrtva sta. Ko si brcnila bojevnika in smo se razbežali, sem se skril v bližini. Od očeta so nekaj hoteli. Rekli so, da bodo ubili mamo, če ne dobijo tega. Oče jim je dal nek ovoj, tisti bojevnik, ki je držal mamo pa se je zarežal in ji prerezal vrat. Nato so isto naredili tudi očetu," je rekel in dolgo časa sta molčala.
"A veš, kje je tamala?" jo je vprašal Rephaim. Odkimala je. Ko bi vsaj vedela, kje je njena sestra.
"Najbrž je nekje v človeškem svetu. Za nikogar izmed nas ni varno v kraljestvih," je rekla. Šele zdaj je opazila, da jo zebe. "Živiš blizu?"
"Ja, tamle čez," je rekel in pokazal na eno izmed stavb. "Greva k meni prespat, potem pa..."
Nihče izmed njiju ni vedel, kam bosta šla potem. O tem bosta razpravljala potem, ko se naspita.
Rephaimovo stanovanje je bilo majhno. V njem so bili kopalnica, jedilnica, kuhinja in dnevna soba. Renna se je odločila, da bo spala na kavču. Stanovanje ni bilo ne vem kaj, a za silo je bilo. Nič ni bilo pospravljeno, zato je Renna previdevala, da Rephaim ne namerava ostati dolgo. Res pa je bilo, da je bil iz njegovega stanovanja lep razgled na mesto.
"Jedla sva že..." je mrmral Rephaim in se razgledoval po stanovanju. "Bi šla kar spat?"
Prikimala je. Bila je res utrujena in on očitno tudi, saj je takoj zavil v spalnico in ugasnil luč.
Renna je dolgo časa bedela v temi. Razmišljala je o vsem, kar se ji je zgodilo to noč. Brezu boja je pobegnila bojevnikom ognja. Spoznala je svojega brata. Želela si je samo spati, a njena utrujenost nekako ni želela sodelovati. Več kot tri ure se je samo premetavala po kavču. Vmes se je že zdanilo.
"A me zafrkavaš?" je jezno zašepetala in vstala. Hotela je v kuhinjo, saj jo je premetavanje po postelji zlakotnilo, a je skozi okno zagledala čuden prizor: pet najstnikov z belimi lasmi in štirje z rdečimi je gledalo naravnost v balkon Rephaimovega stanovanja. Otrpnila je. Kaj za hudiča tu delajo vajenci ledu in ognja? In še huje: skupaj?
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kul!!!
1
igralka10
Velika in zanimiva vsebina!!!!!!!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlično! Res imaš talent! :hushed:
(za razliko od mene :stuck_out_tongue_closed_eyes:)
(za razliko od mene :stuck_out_tongue_closed_eyes:)
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hitro napiši nov del.
Prosim.
Tvoja zgodba mi je zelo všeč.
Takoj se bom naročila nate.
Bereš mojo zgodbo Skrivnosti vsakega dne (vem čudaško ime ampak se nisem spomnila drugega)?
LP. Ilovecandy
Prosim.
Tvoja zgodba mi je zelo všeč.
Takoj se bom naročila nate.
Bereš mojo zgodbo Skrivnosti vsakega dne (vem čudaško ime ampak se nisem spomnila drugega)?
LP. Ilovecandy
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej, odlična zgodba, ena najboljših (ali pa kar najboljša) na pisalnici!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Neverjetno!
0
Moj odgovor:
Fulbutasto
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Strah pred zobozdravnikom
Torej...ful je butasto ampak mene je tak reeees strah zobozdravnika in nevem kaj naj nardim. Vbistvu najhujša stvar mi je igla, sploh pa ker sem mesec nazaj menjala zobozdravnika. Dobesedno, nevem če mi bodo SPLOH kaj nardili, ampak me je automatsko strah.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
OoOOoooo amari, kok je ta outfit lep:heart_eyes::sparkles::sparkling_heart:
Pa ...
superr zgodba ze komi cakam naslednji del:heart::hugging::kissing_heart:
sem ti že odpisala v komentar na hodniku.
ustrelili?!?!?!??!
uuuuuuu, super je!!!!! lovam:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: