Pisalnica
Eto, še en del
Minevali so tedni, Lia in Mick pa sta se vse bolj zbliževala. Sorodniki rdečelase deklice pa bi lahko zatrdili, da sta se že poljubila.
Nekega dne v šoli pred začetkom pouka pa je Lia ujela del sumljivega pogovora Micka in še enega sošolca.
„…in zelo je luštna. Ja, na sladoled sem jo povabil. V kino tudi, ampak ni mogla,“ je razlagal Mick. „Torej imaš zdaj PUNCO!?“ je zazijal sošolec.
„Jep,“ je pritrdil Mick.
Lia je zajela sapo. Sta se dobivala samo zato, da se Mick sedaj lahko baha sošolcem? Saj govori na ves glas, kot bi želel, da ga sliši cela šola vključno s hišnikom in vsemi čistilkami.
Oba dečka sta se obrnila k njej. Dekle je skrilo glavo za odprt zvezek, ki ga je imela pri sebi. Sošolca sta jo začudeno pogledala. Lia je (na glavo postavljen) zvezek obrnila prav in se sprehodila do svojega stola.
Glede na temperature je bilo že poletje, koledarsko pa še ne, ko je Mick čez dva meseca Lio povabil k sebi domov. Sedel je na posteljo in se zazrl v kodrasto dekle. „Kaj bova počela danes?“ jo je pričakujoče vprašal. Lia ni odgovorila. Od divjega besa, ki je vrel v njej, preprosto ni mogla. „Lia? Je kaj narobe?“ jo je vprašal plavolasi fant. Punca je vsa zaripla v obraz stiskala pesti. „Lia?“
„PA DAJ MI ŽE MIR!!!“ je nenadoma eksplodirala. Mick je kar poskočil in z glavo trčil v nizki strop. „SPLOH TI NISEM VŠEČ! MISLIŠ, DA SI NAJVEČJI 'FRAJER' V RAZREDU, ČE VSEM LAŽEŠ, KAJ!?“ S temi besedami je odvihrala iz sobe in skozi vhodna vrata, mimo Mickove popolnoma osuple sestre, na dvorišče. Za njo se je kar kadilo. Skoraj dva kilometra do doma je pretekla v pičli minuti. Tam se je nekoliko umirila. Pri srcu ji je bilo laže. V roke je vzela telefon in povabila Astrid in Luino na sladoled. Potem si bo privoščila kopalno kad. Ko je zvečer legla v posteljo, je pomislila: „Navsezadnje dan le ni bil tako…“ In zaspala je, preden je končala misel.
Minevali so tedni, Lia in Mick pa sta se vse bolj zbliževala. Sorodniki rdečelase deklice pa bi lahko zatrdili, da sta se že poljubila.
Nekega dne v šoli pred začetkom pouka pa je Lia ujela del sumljivega pogovora Micka in še enega sošolca.
„…in zelo je luštna. Ja, na sladoled sem jo povabil. V kino tudi, ampak ni mogla,“ je razlagal Mick. „Torej imaš zdaj PUNCO!?“ je zazijal sošolec.
„Jep,“ je pritrdil Mick.
Lia je zajela sapo. Sta se dobivala samo zato, da se Mick sedaj lahko baha sošolcem? Saj govori na ves glas, kot bi želel, da ga sliši cela šola vključno s hišnikom in vsemi čistilkami.
Oba dečka sta se obrnila k njej. Dekle je skrilo glavo za odprt zvezek, ki ga je imela pri sebi. Sošolca sta jo začudeno pogledala. Lia je (na glavo postavljen) zvezek obrnila prav in se sprehodila do svojega stola.
Glede na temperature je bilo že poletje, koledarsko pa še ne, ko je Mick čez dva meseca Lio povabil k sebi domov. Sedel je na posteljo in se zazrl v kodrasto dekle. „Kaj bova počela danes?“ jo je pričakujoče vprašal. Lia ni odgovorila. Od divjega besa, ki je vrel v njej, preprosto ni mogla. „Lia? Je kaj narobe?“ jo je vprašal plavolasi fant. Punca je vsa zaripla v obraz stiskala pesti. „Lia?“
„PA DAJ MI ŽE MIR!!!“ je nenadoma eksplodirala. Mick je kar poskočil in z glavo trčil v nizki strop. „SPLOH TI NISEM VŠEČ! MISLIŠ, DA SI NAJVEČJI 'FRAJER' V RAZREDU, ČE VSEM LAŽEŠ, KAJ!?“ S temi besedami je odvihrala iz sobe in skozi vhodna vrata, mimo Mickove popolnoma osuple sestre, na dvorišče. Za njo se je kar kadilo. Skoraj dva kilometra do doma je pretekla v pičli minuti. Tam se je nekoliko umirila. Pri srcu ji je bilo laže. V roke je vzela telefon in povabila Astrid in Luino na sladoled. Potem si bo privoščila kopalno kad. Ko je zvečer legla v posteljo, je pomislila: „Navsezadnje dan le ni bil tako…“ In zaspala je, preden je končala misel.
Moj odgovor:
Lost in my head
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
eating disoder
torej, ubsistvu nevem če mam eating disorder. Pač stara sm 13, in pr tko 9 sm se začela sovražt. Takrt sm sam workoutala pa vseen sm jedla, sam pol pri 11 sem začela spuščat sladke stvari in se nikol nezavedno nisem najedla (pač vedno sm mal pojedla) . Pr dvanajstih sem začela s starving: začela sm ispušat obroke če me noben ni prsilu da jem. In to se se zdej nadaljuje. Pač nikol nisem threw upala, ampak se poutm guilty pol k jem, pa k vidm hrano takoj razmišljam o kalorijah....pa zvečer mi je slabo in se gledam v ogledalo in idk ampak občutek da sem lačna me pomirja
*i* A JE MOŽNO DA MAŠ EATING DISORDER TUT ČE NIMAŠ LOW WEIGHT? DA MAŠ NORMALNO TEŽO AMPAK VSEEN?
POL, ZANIMA ME KAKO ZGLEDA PREGLED ZA EATING DISORDER, PAČ DA TI POTRDIJO DA GA MAŠ?
KAKO ZGLEDATA,,ZDRAVLJENJE"??
PA A MOŽNO DA MAM EATING DISORDER? *i*
PAČ I DUNNO AMPAK JS MAM FUL LOW SAMOPODOBO IN SE HEJTAM IN MAM VEČKRAT MISLI O TEM DA BI SAM UMRLA AMPAK POL MISLM O MOJIH PRJATLIH PA TO...PA RES SE FREAKAM OUT K VIDM KKSNO BRITVICO (NEKAK SE SE NISEM SELFHARMALA) AL PA DOBIM PANIC ATTACK K KEJ POJEM IN TAK OBČUTEK JE DA SE VSA TA HRANA TRANSFORMA V FAT....PA JS RATAM TOK ANXIOUS K MI GDO REČE DA MORM JEST....PAČ HELP, VSI K MI KARKOLI LOHK POVESTE SM VAM THANKFUL
*i* A JE MOŽNO DA MAŠ EATING DISORDER TUT ČE NIMAŠ LOW WEIGHT? DA MAŠ NORMALNO TEŽO AMPAK VSEEN?
POL, ZANIMA ME KAKO ZGLEDA PREGLED ZA EATING DISORDER, PAČ DA TI POTRDIJO DA GA MAŠ?
KAKO ZGLEDATA,,ZDRAVLJENJE"??
PA A MOŽNO DA MAM EATING DISORDER? *i*
PAČ I DUNNO AMPAK JS MAM FUL LOW SAMOPODOBO IN SE HEJTAM IN MAM VEČKRAT MISLI O TEM DA BI SAM UMRLA AMPAK POL MISLM O MOJIH PRJATLIH PA TO...PA RES SE FREAKAM OUT K VIDM KKSNO BRITVICO (NEKAK SE SE NISEM SELFHARMALA) AL PA DOBIM PANIC ATTACK K KEJ POJEM IN TAK OBČUTEK JE DA SE VSA TA HRANA TRANSFORMA V FAT....PA JS RATAM TOK ANXIOUS K MI GDO REČE DA MORM JEST....PAČ HELP, VSI K MI KARKOLI LOHK POVESTE SM VAM THANKFUL
.png "Druščina 6"){kind=small}
