Eto, še en del

Minevali so tedni, Lia in Mick pa sta se vse bolj zbliževala. Sorodniki rdečelase deklice pa bi lahko zatrdili, da sta se že poljubila.

Nekega dne v šoli pred začetkom pouka pa je Lia ujela del sumljivega pogovora Micka in še enega sošolca.
„…in zelo je luštna. Ja, na sladoled sem jo povabil. V kino tudi, ampak ni mogla,“ je razlagal Mick. „Torej imaš zdaj PUNCO!?“ je zazijal sošolec.
„Jep,“ je pritrdil Mick.

Lia je zajela sapo. Sta se dobivala samo zato, da se Mick sedaj lahko baha sošolcem? Saj govori na ves glas, kot bi želel, da ga sliši cela šola vključno s hišnikom in vsemi čistilkami.
Oba dečka sta se obrnila k njej. Dekle je skrilo glavo za odprt zvezek, ki ga je imela pri sebi. Sošolca sta jo začudeno pogledala. Lia je (na glavo postavljen) zvezek obrnila prav in se sprehodila do svojega stola.

Glede na temperature je bilo že poletje, koledarsko pa še ne, ko je Mick čez dva meseca Lio povabil k sebi domov. Sedel je na posteljo in se zazrl v kodrasto dekle. „Kaj bova počela danes?“ jo je pričakujoče vprašal. Lia ni odgovorila. Od divjega besa, ki je vrel v njej, preprosto ni mogla. „Lia? Je kaj narobe?“ jo je vprašal plavolasi fant. Punca je vsa zaripla v obraz stiskala pesti. „Lia?“
„PA DAJ MI ŽE MIR!!!“ je nenadoma eksplodirala. Mick je kar poskočil in z glavo trčil v nizki strop. „SPLOH TI NISEM VŠEČ! MISLIŠ, DA SI NAJVEČJI 'FRAJER' V RAZREDU, ČE VSEM LAŽEŠ, KAJ!?“ S temi besedami je odvihrala iz sobe in skozi vhodna vrata, mimo Mickove popolnoma osuple sestre, na dvorišče. Za njo se je kar kadilo. Skoraj dva kilometra do doma je pretekla v pičli minuti. Tam se je nekoliko umirila. Pri srcu ji je bilo laže. V roke je vzela telefon in povabila Astrid in Luino na sladoled. Potem si bo privoščila kopalno kad. Ko je zvečer legla v posteljo, je pomislila: „Navsezadnje dan le ni bil tako…“ In zaspala je, preden je končala misel.