Novi del!
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Ovedla sem se, pa sem še kar ležala tam. nisem zmogla niti premakniti rok. Gledam v zasilno streho nad posteljo. Postelja je bila narejena iz starih vej, in kosa platna. Pok, krik in rjovenje nekega bitja me vržejo pokonci. Pozabila sem, da se mi sploh ne da iz postelje. Carl je stal tam, s puško v roki. Poleg njega pa je ležal los (verjemite ali ne, losi lahko zelo glasno rjovejo). "Kreten! Naboje moramo uporabjati samo za nujne stvari!" Potem pa: "Kyra! Tvojo pomoč potrebujemo." Za mano je stala profesorica Taylor in mi držala roko na rami. "Kaj pa moram storiti?" Vprašam. "Vprašaj Ethana. Ti bo on povedal." O, bog. Ethan. Vseeno odidem do njega. "Prof. Taylor je rekla, da mi ti poveš, kaj moram delati." Zardela sem. Kaj pa drugega. Bilo mi je nerodno za umret. "Glej, hiše gradimo." Je rekel im pokazal na majhno hiško, pokrito z nekaj deskami, ter z nekaj deskami za dno. "K-kaj? Zakaj gradimo hišice?" Sem vprašala cela šokirana. "Polje nas ne mara več. Ti pokažem." In me odvlekel do roba Polja. Zamežikam. "Pa saj je isto, kot kadarkoli prej. Samo... Da ni šole." V grlu se mi je nabral cmok, ko sem pomislila na našo šolo, ki je zdaj ni bilo več. Ethan je začel stavek, ki ga nisem razumela. Stopila sem na Polje. V trenutku se je okoli mene začel prižigati ogenj. Šlo je hitro, kot po bencinu. Dim se je začel oblikovati v podobe, ljudi in še nečesa drugega. Zaslišala sem glas, ki mi je govoril. Bolj šepetal. "Kdor ne reši preklectva zdaj, ga ne bo nikoli. Ti, Kyra, boš umrla, da boš rešila svet, a s tem boš prebudila pošast, ki je..." Nisem več slišala. Ethan me je potegnil izven Polja. Zdaj je bilo ime povsem jasno. Jasno kot beli dan. "Kaj se je zgodilo? Vpraša. Nisem mu odgovorila. Bila sem v svojih mislih. Katero pošast? "Nazaj Moram." Rečem. Ethan me nejeverno pogleda. "Kam? V Polje Pogube?" Samo pokimala sem mu. Potem sem ga odrinila in stekla proti Polju. Padel je. Žal mi je bilo. A sem vedela, da nisem bila samo žrtev. Mene ja hotel. Pa ne Ethan. Glas.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Priložena je slika Kyre.
Upam, da vam je všeč!
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Ovedla sem se, pa sem še kar ležala tam. nisem zmogla niti premakniti rok. Gledam v zasilno streho nad posteljo. Postelja je bila narejena iz starih vej, in kosa platna. Pok, krik in rjovenje nekega bitja me vržejo pokonci. Pozabila sem, da se mi sploh ne da iz postelje. Carl je stal tam, s puško v roki. Poleg njega pa je ležal los (verjemite ali ne, losi lahko zelo glasno rjovejo). "Kreten! Naboje moramo uporabjati samo za nujne stvari!" Potem pa: "Kyra! Tvojo pomoč potrebujemo." Za mano je stala profesorica Taylor in mi držala roko na rami. "Kaj pa moram storiti?" Vprašam. "Vprašaj Ethana. Ti bo on povedal." O, bog. Ethan. Vseeno odidem do njega. "Prof. Taylor je rekla, da mi ti poveš, kaj moram delati." Zardela sem. Kaj pa drugega. Bilo mi je nerodno za umret. "Glej, hiše gradimo." Je rekel im pokazal na majhno hiško, pokrito z nekaj deskami, ter z nekaj deskami za dno. "K-kaj? Zakaj gradimo hišice?" Sem vprašala cela šokirana. "Polje nas ne mara več. Ti pokažem." In me odvlekel do roba Polja. Zamežikam. "Pa saj je isto, kot kadarkoli prej. Samo... Da ni šole." V grlu se mi je nabral cmok, ko sem pomislila na našo šolo, ki je zdaj ni bilo več. Ethan je začel stavek, ki ga nisem razumela. Stopila sem na Polje. V trenutku se je okoli mene začel prižigati ogenj. Šlo je hitro, kot po bencinu. Dim se je začel oblikovati v podobe, ljudi in še nečesa drugega. Zaslišala sem glas, ki mi je govoril. Bolj šepetal. "Kdor ne reši preklectva zdaj, ga ne bo nikoli. Ti, Kyra, boš umrla, da boš rešila svet, a s tem boš prebudila pošast, ki je..." Nisem več slišala. Ethan me je potegnil izven Polja. Zdaj je bilo ime povsem jasno. Jasno kot beli dan. "Kaj se je zgodilo? Vpraša. Nisem mu odgovorila. Bila sem v svojih mislih. Katero pošast? "Nazaj Moram." Rečem. Ethan me nejeverno pogleda. "Kam? V Polje Pogube?" Samo pokimala sem mu. Potem sem ga odrinila in stekla proti Polju. Padel je. Žal mi je bilo. A sem vedela, da nisem bila samo žrtev. Mene ja hotel. Pa ne Ethan. Glas.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Priložena je slika Kyre.
Upam, da vam je všeč!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
No, sam obraz pa lasje so taki. V bistvu ozadje pa oblačila niso enaka.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Fuulll dobrrr!!! Pa sploh ni grda slika!!! Lovam:beers::beers::heart::heart::heart::heart:
0
Larči (neprijavljena)
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!






Pisalnica