Pisalnica
Vdih. Izdih. Vdih. Izdih.
Srce ji je še vedno grozno razbijalo v prsih, ni se še pomirila. Pogledala je Maksa. Zdel se je miren. Njegovo dihanje je bilo počasno, mirno je zrl predse. V mirne nočne ulice.
“Zakaj si tako miren?”
“Ravnokar sva všla največji nevarnosti. Nikjer ni tako nevarno kot tam zgoraj.”
Nekaj trenutkov mirne tišine. Tudi Nika se počasi sprosti. Zave se, kako dolgo že ni bila sama na ulici. Globoko vdihne.
“Kam greva?” vpraša.
“Ne vem. Stran od tu. Čim dlje stran.”
Začneta korakati po pločniku, mimo starih blokov in avtomobilov parkiranih na ulicah. Nikina ohlapna oblačila se pozibavajo na njej, Maksova vezalka še vedno neodvezana poskakuje po zraku. V čisti tišini korakata naprej.
Ne ve, kje točno je. Izgubi občutek za prostor. Samo hodi. Samo diha. Samo obstaja. Končno vsaj malo svobode. Z vonjem po mirni noči. Končno ne razmišlja, njeni možgani so prazni, brez same kapljice misli se spusti po stopnicah navzdol.
Maks se ustavi. Nika dvigne glavo, njeni valoviti lasje zdrsnejo nazaj. Ozre se. Na stari železniški postaji sta. Že celo večnost ni bila tukaj.
“Tukaj?” vpraša Nika.
Maks stopi do klopce, odloži stvari in se sesede nanjo. Pomigne Niki, da prisede.
Previdno se vsede zraven. Iz klopi vidita staro železniško progo. Smeti ležijo ob in po progi. Stare, uporabljene pločevinke piva, ovitki čipsa, cigaretni ogorki. Postaja propada, iz stebrov se lušči barva, ploščice odstopajo, grmovje počasi prerašča progo.
“Počutim se kot ta železniška postaja. Nekoč lepa, polna novih priložnosti, odprtih novih poti. Zdaj prazna, pozabljena, polna odpadkov, razpadajoča,” šepne Nika.
“Mogoče, toda vlak tu je že nehal voziti, tvoj pa še ni. Kmalu bo prišel. Ne bom dovolil, da neha voziti.”
Zamisli se o besedah. Pogleda skozi grmovje, ki prerašča progo. Zadaj se svetlikajo rumene luči mesta. Spomnijo jo na migotanje kuhinjske luči, ki jo je tisti večer gledala skozi solzne oči. Ni želela razmišljati o tem, a je bilo tu.
“No, pa smo spet tam. Spet ste zapravljali z mojimi živci. Kolikokrat moram še reči, da sem na koncu ž živci? Da jih enkrat ne bo več?!” je le še na pol kričala mama po še enem večernem prepiru v kuhinji.
Nika je s solznimi očmi in objokanimi lici sedela za svojim stolom, trudila se je, da ne bi hlipala in da bi se umirila. Oče se je delal, da pospravlja posodo, vbistvu pa je bil povsem prazen, ramena so mu padla dol. Maks je stal v kotu kuhinje, mrščil se je in jezno gledal mamo, ki je sedela na svojem stolu in se držala za glavo.
V tistem trenutku je ni mogel bolj sovražiti. Uničila je družinsko večerjo. Zaradi nje je oče brez energije, zaradi nje se Nika joka. Zaradi nje je jezen. Seveda tega ni rekel na glas. To je vedela.
Deset letna nika se je odpravila v sobo. Želela je predelati, kaj se je ravnokar zgodilo. Obljubila si je, tako kot vedno, da se tokrat ne bo opravičila. Ni bila ona kriva. Mama je tista, ki bi se mogla opravičiti.
Oče je prišel v njeno sobo.
“Nika…” je tiho rekel. Potem sta se stisnila v močen objem. To je bilo najboljše zdravilo po prepiru, in zdelo se je, da edina stvar, ki jo ohranja močno. Najtišje izrečeno, a najpomembnejše sporočilo razumevanja in sočutja.
“Rekla je, da moramo oditi. Se odseliti,” je šepnila Nika, in se pomencala po očeh, ki so jo tako pekle.
“Ni mislila resno. Verjemi mi,” je rekel oče.
“Kako veš?”
Potem sta zaslišala korake in oče je hitro odšel iz sobe. Če bi ju zdaj videla, bi imeli tisti večer še več kričanja.
Res se ni nameravala opravičiti takrat. Nikoli se ni. Toda po kakšni uri, ki jo je preživela v sobi, poslušala muziko, narisala kakšno risbo, pogledala na telefon… se je spet počutila normalno. Skoraj normalno. Tako se verjetno naučiš živeti, si je mislila.
Toda na koncu se ji je vendarle vedno opravičila. Drugače ni bilo možno živeti pod to streho. Čeprav opravičila na začetku ni iskreno mislila, se je med opravičevanjem začela počutiti krivo za stvari, ki so se zgodile. In po tem, ko jo je mama objela in ji oprostila, je bilo neskončno olajšanje zanjo. Mami je takoj vse oprostila, nič več ji ni zamerila, in takrat je imela mamo rada. Takrat ji je mama povedala, da je čudovito dekle.
Toda to se je vse še neštetokrat ponovilo.
Spet se zave klopi in njenega brata, ki naslonjen nazaj drema. Čisto mirno.
“Krivda me še vedno preganja. Vseeno jo imam rada. Včasih,” je v temo šepnila Nika, bolj zase kot zanj.
V njenih modrih očeh so se nabrale solze, v katerih si lahko videl odsev rumenih luči mesta. Spomini so privreli nazaj. Nič več ničesar. Nič več praznine. Skozi meglo spominov skoraj ni mogla začutiti svobode. Svobode mirne noči na stari železniški postaji.
________________________
okj guys nou deu<3
bhah tko mela sm še nočne vibse, k sm to tko ob 1 zjutri pisala k nism mogla spat haha<3
anyways, uživitee<3
Srce ji je še vedno grozno razbijalo v prsih, ni se še pomirila. Pogledala je Maksa. Zdel se je miren. Njegovo dihanje je bilo počasno, mirno je zrl predse. V mirne nočne ulice.
“Zakaj si tako miren?”
“Ravnokar sva všla največji nevarnosti. Nikjer ni tako nevarno kot tam zgoraj.”
Nekaj trenutkov mirne tišine. Tudi Nika se počasi sprosti. Zave se, kako dolgo že ni bila sama na ulici. Globoko vdihne.
“Kam greva?” vpraša.
“Ne vem. Stran od tu. Čim dlje stran.”
Začneta korakati po pločniku, mimo starih blokov in avtomobilov parkiranih na ulicah. Nikina ohlapna oblačila se pozibavajo na njej, Maksova vezalka še vedno neodvezana poskakuje po zraku. V čisti tišini korakata naprej.
Ne ve, kje točno je. Izgubi občutek za prostor. Samo hodi. Samo diha. Samo obstaja. Končno vsaj malo svobode. Z vonjem po mirni noči. Končno ne razmišlja, njeni možgani so prazni, brez same kapljice misli se spusti po stopnicah navzdol.
Maks se ustavi. Nika dvigne glavo, njeni valoviti lasje zdrsnejo nazaj. Ozre se. Na stari železniški postaji sta. Že celo večnost ni bila tukaj.
“Tukaj?” vpraša Nika.
Maks stopi do klopce, odloži stvari in se sesede nanjo. Pomigne Niki, da prisede.
Previdno se vsede zraven. Iz klopi vidita staro železniško progo. Smeti ležijo ob in po progi. Stare, uporabljene pločevinke piva, ovitki čipsa, cigaretni ogorki. Postaja propada, iz stebrov se lušči barva, ploščice odstopajo, grmovje počasi prerašča progo.
“Počutim se kot ta železniška postaja. Nekoč lepa, polna novih priložnosti, odprtih novih poti. Zdaj prazna, pozabljena, polna odpadkov, razpadajoča,” šepne Nika.
“Mogoče, toda vlak tu je že nehal voziti, tvoj pa še ni. Kmalu bo prišel. Ne bom dovolil, da neha voziti.”
Zamisli se o besedah. Pogleda skozi grmovje, ki prerašča progo. Zadaj se svetlikajo rumene luči mesta. Spomnijo jo na migotanje kuhinjske luči, ki jo je tisti večer gledala skozi solzne oči. Ni želela razmišljati o tem, a je bilo tu.
“No, pa smo spet tam. Spet ste zapravljali z mojimi živci. Kolikokrat moram še reči, da sem na koncu ž živci? Da jih enkrat ne bo več?!” je le še na pol kričala mama po še enem večernem prepiru v kuhinji.
Nika je s solznimi očmi in objokanimi lici sedela za svojim stolom, trudila se je, da ne bi hlipala in da bi se umirila. Oče se je delal, da pospravlja posodo, vbistvu pa je bil povsem prazen, ramena so mu padla dol. Maks je stal v kotu kuhinje, mrščil se je in jezno gledal mamo, ki je sedela na svojem stolu in se držala za glavo.
V tistem trenutku je ni mogel bolj sovražiti. Uničila je družinsko večerjo. Zaradi nje je oče brez energije, zaradi nje se Nika joka. Zaradi nje je jezen. Seveda tega ni rekel na glas. To je vedela.
Deset letna nika se je odpravila v sobo. Želela je predelati, kaj se je ravnokar zgodilo. Obljubila si je, tako kot vedno, da se tokrat ne bo opravičila. Ni bila ona kriva. Mama je tista, ki bi se mogla opravičiti.
Oče je prišel v njeno sobo.
“Nika…” je tiho rekel. Potem sta se stisnila v močen objem. To je bilo najboljše zdravilo po prepiru, in zdelo se je, da edina stvar, ki jo ohranja močno. Najtišje izrečeno, a najpomembnejše sporočilo razumevanja in sočutja.
“Rekla je, da moramo oditi. Se odseliti,” je šepnila Nika, in se pomencala po očeh, ki so jo tako pekle.
“Ni mislila resno. Verjemi mi,” je rekel oče.
“Kako veš?”
Potem sta zaslišala korake in oče je hitro odšel iz sobe. Če bi ju zdaj videla, bi imeli tisti večer še več kričanja.
Res se ni nameravala opravičiti takrat. Nikoli se ni. Toda po kakšni uri, ki jo je preživela v sobi, poslušala muziko, narisala kakšno risbo, pogledala na telefon… se je spet počutila normalno. Skoraj normalno. Tako se verjetno naučiš živeti, si je mislila.
Toda na koncu se ji je vendarle vedno opravičila. Drugače ni bilo možno živeti pod to streho. Čeprav opravičila na začetku ni iskreno mislila, se je med opravičevanjem začela počutiti krivo za stvari, ki so se zgodile. In po tem, ko jo je mama objela in ji oprostila, je bilo neskončno olajšanje zanjo. Mami je takoj vse oprostila, nič več ji ni zamerila, in takrat je imela mamo rada. Takrat ji je mama povedala, da je čudovito dekle.
Toda to se je vse še neštetokrat ponovilo.
Spet se zave klopi in njenega brata, ki naslonjen nazaj drema. Čisto mirno.
“Krivda me še vedno preganja. Vseeno jo imam rada. Včasih,” je v temo šepnila Nika, bolj zase kot zanj.
V njenih modrih očeh so se nabrale solze, v katerih si lahko videl odsev rumenih luči mesta. Spomini so privreli nazaj. Nič več ničesar. Nič več praznine. Skozi meglo spominov skoraj ni mogla začutiti svobode. Svobode mirne noči na stari železniški postaji.
________________________
okj guys nou deu<3
bhah tko mela sm še nočne vibse, k sm to tko ob 1 zjutri pisala k nism mogla spat haha<3
anyways, uživitee<3
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
supr del. pač res je čudna njena mama. pa zka bi še več kričala če bi bil oče v njeni sobi?
lovam tole, nimam kej za dodat <3
lovam tole, nimam kej za dodat <3
1
Aww hvalaa heh<3
Jah, sej ma neko bolezen al neki idk bomo se vidl kak se bo razvil haha<3
Lyy, hvalaa<3
Jah, sej ma neko bolezen al neki idk bomo se vidl kak se bo razvil haha<3
Lyy, hvalaa<3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
“Ravnokar sva všla največji nevarnosti. Nikjer ni tako nevarno kot tam zgoraj.”
Jap. Also, ušla se piše z u.
“Nika…” je tiho rekel. Potem sta se stisnila v močen objem. To je bilo najboljše zdravilo po prepiru, in zdelo se je, da edina stvar, ki jo ohranja močno. Najtišje izrečeno, a najpomembnejše sporočilo razumevanja in sočutja.
“Rekla je, da moramo oditi. Se odseliti,” je šepnila Nika, in se pomencala po očeh, ki so jo tako pekle.
“Ni mislila resno. Verjemi mi,” je rekel oče.
Aww, kok cute, k jo je tolažil. Also, a je ona tud očeta zlorablala, al je on sam taka oseba, k si zatiska oči pred tem? K on mi daje obcutk kt da se ne more/ ne zna postavt zase pa za otroka. Zdej, jz bi lahk sam rekla, naj mamo vrže vn iz bajte, sam če bi on to naredil, bi mama probably vzela nož, in probala zabodt njega, sebe, al pa otroka. (Daje mi tak vibe, kt da bi to naredila)
'Toda na koncu se ji je vendarle vedno opravičila. Drugače ni bilo možno živeti pod to streho. Čeprav opravičila na začetku ni iskreno mislila, se je med opravičevanjem začela počutiti krivo za stvari, ki so se zgodile. In po tem, ko jo je mama objela in ji oprostila, je bilo neskončno olajšanje zanjo. Mami je takoj vse oprostila, nič več ji ni zamerila, in takrat je imela mamo rada. Takrat ji je mama povedala, da je čudovito dekle.
Toda to se je vse še neštetokrat ponovilo.'
The fact, da abusive partnerji pogosto to delajo, in pol se žrtev čuti krivo, ta postopek oz. to stvar, si tako lepo napisala. Tako resnično se zdi.
Jap. Also, ušla se piše z u.
“Nika…” je tiho rekel. Potem sta se stisnila v močen objem. To je bilo najboljše zdravilo po prepiru, in zdelo se je, da edina stvar, ki jo ohranja močno. Najtišje izrečeno, a najpomembnejše sporočilo razumevanja in sočutja.
“Rekla je, da moramo oditi. Se odseliti,” je šepnila Nika, in se pomencala po očeh, ki so jo tako pekle.
“Ni mislila resno. Verjemi mi,” je rekel oče.
Aww, kok cute, k jo je tolažil. Also, a je ona tud očeta zlorablala, al je on sam taka oseba, k si zatiska oči pred tem? K on mi daje obcutk kt da se ne more/ ne zna postavt zase pa za otroka. Zdej, jz bi lahk sam rekla, naj mamo vrže vn iz bajte, sam če bi on to naredil, bi mama probably vzela nož, in probala zabodt njega, sebe, al pa otroka. (Daje mi tak vibe, kt da bi to naredila)
'Toda na koncu se ji je vendarle vedno opravičila. Drugače ni bilo možno živeti pod to streho. Čeprav opravičila na začetku ni iskreno mislila, se je med opravičevanjem začela počutiti krivo za stvari, ki so se zgodile. In po tem, ko jo je mama objela in ji oprostila, je bilo neskončno olajšanje zanjo. Mami je takoj vse oprostila, nič več ji ni zamerila, in takrat je imela mamo rada. Takrat ji je mama povedala, da je čudovito dekle.
Toda to se je vse še neštetokrat ponovilo.'
The fact, da abusive partnerji pogosto to delajo, in pol se žrtev čuti krivo, ta postopek oz. to stvar, si tako lepo napisala. Tako resnično se zdi.
1
Ja, mislm ne oce si mau zatiska oci pred tem, mau se pa ne upa nic narest iz istih razlogov kt nika - useen jo ma mau se rad, unicl bi njihovo zivljenje (pac usi bi nekak ugotovl da je ful narobe in noce tega), pol ja vrjetn bi se ji resnicno zmesal in bi res mu hotla kj narest.. pa tut nekak so navajeni na to tko usi nika maks in oce in pac se jim ne zdi tok narobe in grozno kokr dejansko je.. in nocjo da bi kdorkol to vedu.. in zard usega skp pac nc ne nardi..
Sej zato sm pa napisala to z tem da se nika pol pocuti krivo🥲🥲 in to je pol tut se en razlog da nc ne nardijo…. In pac pol k oci umre se sele zacneta zavedat da to res ni tok normalno….
No jaa ful ti hvala k skos beres in komentirass<3
Sej zato sm pa napisala to z tem da se nika pol pocuti krivo🥲🥲 in to je pol tut se en razlog da nc ne nardijo…. In pac pol k oci umre se sele zacneta zavedat da to res ni tok normalno….
No jaa ful ti hvala k skos beres in komentirass<3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
waww, ful dobra zgodba, ful maš talent <3
1
Tj232 sorči odjavlo me je:/
Moj odgovor:
Jelkic
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Js pa RES ne vem a je ona vame
jo
vrjamem da je na pili ze cel kup podobnih objav o ljubezni na to foro- a je vame, bla bla bla.. sam pr men je pomojem se useen mau drgac. Hear me out:
Začetek// Men je ena punca ratala ful usec prblizn junija tega leta. je moja paralelka oba sva 9 razred. no ja in glih pred koncem osmega razreda smo šli na en izlet z šolo k je bla ona tud tm, pa zravn je šu še en moj dobr prjatu. Na temu izletu sm njemu povedou da mi je ona ful lepa (pa tud personality pa res najbolsi!) in je on zaceu to tko na glas govort tm pred vsemi pa jo nekej zajebavat z mano, ampak nism biu jezn, actually mi je blo dobr da me je sploh opazila. no ampak pol je njej ta moj frend ratou ze mau nadlezn in je bla tko mal jezna name ker ga nism ustavu, pa me je sam vprasala Ce sm vanjo- pa sm reku da Ne (ja js sm retard).
Avgust// Poletne počitnce, nje nism vidu ze nekej časa ker sta njena starša ločena in je bla skoz pr drugmu staršu. No in en dan ona men piše nekej v zvezi če mam js nek problem z njo (ker so eni k jih poznam se neki skregal z njo). in sva se mal pogovarjala par dni pač kako kej lajf.. in pol sm jo vprašu če bi šla z mano na valeto? pa je najprej rekla ne- ker ji je ena njena prjatlca rekla da misl da sm v njo (kako je uganila). no ja in sm se ji spet mogu zlagat da nism vanjo in zdej greva na valeto! na plesnih (mi jih ze mamo) je use ful fajn supr. in zdej že ene dva mesca si tko vsak dan snepam z to punco in je ful fajn pa tko js probam bit dost flirty pa ona tud tko taka use complimente pa nikol ni blo nv narobe. No in ti sm itak povedu mojmu najbolsmu prjatlu in pol se reci pac širjo in je to tud zvedu un moj prjatu iz izleta k mi je blo cist ok sj sva šekr dobra prjatla, in pač zdej ene dva tedna tko govoril tej punci da je ona moj fan pa mal jo zajebava...
En teden nazaj// No ona mene vpraša na snepu zakaj ta moj prjatu skoz to govori pac zakaj misl da bi js pa ona lah bla skp. in mu pišem da ona sprašuje. in pol se pogovarjam z njemu pa realisava da wow da jo zanimajo razlogi da bi bla z mano?? no in pol ji recem da moj frend prau da bi zgledala k fletn parck. pa ona tko posle :skull:. in poj recem Zakaj te sploh to tok zanima a isces razloge zakaj bit z mano a kva haha. in ona reče Actually... in poj se "A se ti zdi da js iscem tipa? Pa zakaj ta tvoj prjatu sploh govori to men? Ker brez zamere sam js nism vate."
Včeraj// spet si snepam z njo zdej od takrt vsak dan o tem.. o ljubezni.. kaj sploh je ljubezen, kako je blo z njenmu prejsnmu (poznam ga pa vem vse podrobnosti pa pac on je neki silu vanjo pa ga je ona pustila in jo je strah spet).
Danes// pac snepava si cist normaln nc ni awkward ona mi ful zaupa pa reku sm ji da je to res sweet pa je rekla daj to cute..
------------
js sm res ful vanjo pa res ne vem a ona je vame a ni.. vsaj mal.. ne vem a sm sam zloo deep friendzoned al kej je?? ne vem al nej ji sploh povem da sm js vanjo pa sm pac cist iskren pa mogoc pol se ona pove po resnici ce je kej drugac? (sam ce res ni vame bom izpadu ful weird pa mogoc mau desparate pa se nocem zgubit njenga zaupanja.)
Al nej sam se cakam pa probam improvat sebe se mal pa se pogovarjat z njo cim vec (nism chopped sam bi lah zgledou bols).. pa se ona je mogoc mal nepredvidljiva pa tezko ves kaj res misl…
k sva govorila glih o prejsnjih njenih crushih pa to se je useen zdel k da je bla ona dost jasna z njimi kaj hoče.. pa vem se da skoz čaka da tip nrdi first move pa to.. tkoda nevem kaj zdej hahah
šekr mam dost upanja no nevem zakaj sam mam
Res hvala če ste to prebral, upam da če si to ti, ki te ljubim, ne bereš tega hahaha
pa zlo mi ke zou za te grozne slovnične napake, sj zarad mene dej ta text u chatgpt nej ti nrdi povzetek pa pravilno slovensko hahah
Gre za resnično zgodbo, deli so skrajšani, zato vprašaj za dodaten info brez problema.
Jelkic
(prosm ne gledat mojga profila k nism biu active pol leta :skull:)
vrjamem da je na pili ze cel kup podobnih objav o ljubezni na to foro- a je vame, bla bla bla.. sam pr men je pomojem se useen mau drgac. Hear me out:
Začetek// Men je ena punca ratala ful usec prblizn junija tega leta. je moja paralelka oba sva 9 razred. no ja in glih pred koncem osmega razreda smo šli na en izlet z šolo k je bla ona tud tm, pa zravn je šu še en moj dobr prjatu. Na temu izletu sm njemu povedou da mi je ona ful lepa (pa tud personality pa res najbolsi!) in je on zaceu to tko na glas govort tm pred vsemi pa jo nekej zajebavat z mano, ampak nism biu jezn, actually mi je blo dobr da me je sploh opazila. no ampak pol je njej ta moj frend ratou ze mau nadlezn in je bla tko mal jezna name ker ga nism ustavu, pa me je sam vprasala Ce sm vanjo- pa sm reku da Ne (ja js sm retard).
Avgust// Poletne počitnce, nje nism vidu ze nekej časa ker sta njena starša ločena in je bla skoz pr drugmu staršu. No in en dan ona men piše nekej v zvezi če mam js nek problem z njo (ker so eni k jih poznam se neki skregal z njo). in sva se mal pogovarjala par dni pač kako kej lajf.. in pol sm jo vprašu če bi šla z mano na valeto? pa je najprej rekla ne- ker ji je ena njena prjatlca rekla da misl da sm v njo (kako je uganila). no ja in sm se ji spet mogu zlagat da nism vanjo in zdej greva na valeto! na plesnih (mi jih ze mamo) je use ful fajn supr. in zdej že ene dva mesca si tko vsak dan snepam z to punco in je ful fajn pa tko js probam bit dost flirty pa ona tud tko taka use complimente pa nikol ni blo nv narobe. No in ti sm itak povedu mojmu najbolsmu prjatlu in pol se reci pac širjo in je to tud zvedu un moj prjatu iz izleta k mi je blo cist ok sj sva šekr dobra prjatla, in pač zdej ene dva tedna tko govoril tej punci da je ona moj fan pa mal jo zajebava...
En teden nazaj// No ona mene vpraša na snepu zakaj ta moj prjatu skoz to govori pac zakaj misl da bi js pa ona lah bla skp. in mu pišem da ona sprašuje. in pol se pogovarjam z njemu pa realisava da wow da jo zanimajo razlogi da bi bla z mano?? no in pol ji recem da moj frend prau da bi zgledala k fletn parck. pa ona tko posle :skull:. in poj recem Zakaj te sploh to tok zanima a isces razloge zakaj bit z mano a kva haha. in ona reče Actually... in poj se "A se ti zdi da js iscem tipa? Pa zakaj ta tvoj prjatu sploh govori to men? Ker brez zamere sam js nism vate."
Včeraj// spet si snepam z njo zdej od takrt vsak dan o tem.. o ljubezni.. kaj sploh je ljubezen, kako je blo z njenmu prejsnmu (poznam ga pa vem vse podrobnosti pa pac on je neki silu vanjo pa ga je ona pustila in jo je strah spet).
Danes// pac snepava si cist normaln nc ni awkward ona mi ful zaupa pa reku sm ji da je to res sweet pa je rekla daj to cute..
------------
js sm res ful vanjo pa res ne vem a ona je vame a ni.. vsaj mal.. ne vem a sm sam zloo deep friendzoned al kej je?? ne vem al nej ji sploh povem da sm js vanjo pa sm pac cist iskren pa mogoc pol se ona pove po resnici ce je kej drugac? (sam ce res ni vame bom izpadu ful weird pa mogoc mau desparate pa se nocem zgubit njenga zaupanja.)
Al nej sam se cakam pa probam improvat sebe se mal pa se pogovarjat z njo cim vec (nism chopped sam bi lah zgledou bols).. pa se ona je mogoc mal nepredvidljiva pa tezko ves kaj res misl…
k sva govorila glih o prejsnjih njenih crushih pa to se je useen zdel k da je bla ona dost jasna z njimi kaj hoče.. pa vem se da skoz čaka da tip nrdi first move pa to.. tkoda nevem kaj zdej hahah
šekr mam dost upanja no nevem zakaj sam mam
Res hvala če ste to prebral, upam da če si to ti, ki te ljubim, ne bereš tega hahaha
pa zlo mi ke zou za te grozne slovnične napake, sj zarad mene dej ta text u chatgpt nej ti nrdi povzetek pa pravilno slovensko hahah
Gre za resnično zgodbo, deli so skrajšani, zato vprašaj za dodaten info brez problema.
Jelkic
(prosm ne gledat mojga profila k nism biu active pol leta :skull:)
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(41)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(18)
Šport me na sploh ne zanima.
(26)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
ja jaa jaaa jaaaaa moje sanje so se uresnicileeee
ooo ful dobr bom spremlala pa the fact da ...
res:kissing_heart::relieved::relaxed::upside_down::kissing_closed_eyes::blush::grinning::g
uuu, bom brala z veseljem
