Punce mojega najboljšega prijatelja 1. del
16
tole pišem za vzpodbudo k pisanju enega malo bolj resnega dela za natečaj, zato se opravičujem vnaprej za napake, zgodba ni moj glavni fokus :)
-------------------------------------
»Zagotovo si ji všeč, ne bodi smešen,« sem zatrdila in poskušala v celoti ignorirati zbadajoč cmok, ki se mi je naredil v grlu. Tekom pogovora se je namreč kotalil gor in dol po moji sluznici in tako rasel, kakor se z valjanjem pozimi povečujejo snežne kepe. Sedela sem na hladnem parketu Lukasove sobe in se naslanjala na njegovo omaro, on pa se je pred mano zleknil na trebuh in strmel v svoj telefon. Bela svetloba mu je osvetljevala od sonca zagorel obraz, na katerem je imel nadet tisti izraz, ki ga je naredil, kadar je bil živčen ali pa osredotočen.
»Ampak, mogoče je tisto mislila le v prijateljskem smislu?« je poskušal ugovarjati, jaz pa sem le zamahnila z roko.
»Zaupaj mi, samo povabi jo ven, če ti je všeč, seveda,« sem zatrdila, ko je svoje nebeško modre oči po nekaj minutah končno usmeril vame. »Dekleta poznamo jezik deklet, tako pač je. Pa tudi drugače si zabit, upam da veš. Kje si že videl koga, da bi nekoga poljubil na lice in mu nato rekel, da je lep, brez da bi mu bil všeč.«
»Moja mama mi to pogosto naredi,« je pripomnil in se zarežal, nato pa nekaj natipkal na telefon in mi v trebuhu zvezal nov vozel. Že od nekdaj sem vedela, da je moj najboljši prijatelj Lukas Moore lep, da bi zanj ubijala. Šele v osmem razredu pa sem spoznala, da bi zanj ubijala tudi druga dekleta. Imel je tiste morsko modre oči, katerih barva ni bila podobna navadnemu morju, vendar tistemu, ki je obstajalo le na reklamnih panojih in ozadjih za računalnike. Njegovi lasje so bili rjavi in ravno prav skodrani, da mu je pristajala skoraj vsaka dolžina. Razen tista, ki je bila tako kratka, da je bila skoraj neobstoječa in jo je staknil lani poleti, ko je spremil mlajšega brata Tristana k frizerju. Takrat je bil skupaj s Addy Moss, ki je nato trdila, da so se problemi v njuni zvezi začeli prav z njegovo novo frizuro.
»Ja, ker je tvoja mama. Razen če ima kak čuden kompleks, ampak se mi zdi da ne, kolikor jo poznam,« sem odgovorila in se namuznila.
»Ona ima kompleks zate, če že kaj,« je rekel in prhnil, nato pa nekaj pritisnil na svojem telefonu, nato pa ga zalučal na posteljo. »Evo, Evelyn sem poslal sporočilo in jo povabil ven,« je razglasil in ponosno prekrižal roke na prsih. Trajalo je dva meseca, da je prebolel bivšo in dva, da si je našel novo. V teh štirih mesecih sem upala, da bo opazil kaj novega na meni in morda kaj starega, kot je na primer to, da sem vedno na dosegu roke, ko me potrebuje in da vem, da ga vedno razvedri, ko se odpeljeva do japonske restavracije na robu mesta in naročiva suši.
»Zdaj mi moraš kupiti suši,« mu povem in se nasmehnem. »Pomagala sem ti s svojo žensko intuicijo alias ženskuicijo, da si si morda našel bodočo ženo.«
»Samo, če ti pelješ,« je prhnil in z glavo pomignil na zmečkano pločevinko Bud Lighta v njegovem košu. »Nočem česa napihati in nato izgledati kot totalen idiot, ko Evelyn ne bom mogel peljati na večerjo.«
»Bosta pa šla s kolesom, jo boš vozil na balanci,« sem odvrnila in si zaželela, da ne bi vsako sekundo, ko se pogovarjam z njim, omenil svoje potencialne punce. Vstala sem in se pretegnila, nato pa se pogledala v ogledalo, ki ga je imel v kotu svoje sobe. Bilo je eno izmed tistih ogledal, ki jih med ulicami postavijo zaradi nepreglednih ovinkov. Kakšni dve leti nazaj sva ga skupaj ukradla iz zbirališča za stare prometne znake. Njegova konveksnost je bila vzrok, da je bila podoba, ki jo je kazalo, defektna, je bilo pa zanimiva dekoracija za Lukasovo sobo.
Tudi on se je pobral in si čez bordo rdečo kratko majico nadel črn pulover, ki ga je imel že od prvega letnika, čeprav mu je takrat bil obupno prevelik. Skupaj sva se odpravila po hodniku do vhodnih vrat, vmes pa sem v slovo pod brado popraskala Bolta, njegovega zlatega prinašalca, ki se skoraj nikoli ni odmaknil od vrat.
»Ko bi se bilo z vsemi tako lahko pogovarjati, kot se je s tabo,« je zavzdihnil, ko sva sedla vsak na svojo stran mojega rdečega citroena. Nisem odgovorila, le pogledala sem v vzvratno ogledalo in skomignila z rameni.
------------
komentirajte in kritizirajte! <3
-------------------------------------
»Zagotovo si ji všeč, ne bodi smešen,« sem zatrdila in poskušala v celoti ignorirati zbadajoč cmok, ki se mi je naredil v grlu. Tekom pogovora se je namreč kotalil gor in dol po moji sluznici in tako rasel, kakor se z valjanjem pozimi povečujejo snežne kepe. Sedela sem na hladnem parketu Lukasove sobe in se naslanjala na njegovo omaro, on pa se je pred mano zleknil na trebuh in strmel v svoj telefon. Bela svetloba mu je osvetljevala od sonca zagorel obraz, na katerem je imel nadet tisti izraz, ki ga je naredil, kadar je bil živčen ali pa osredotočen.
»Ampak, mogoče je tisto mislila le v prijateljskem smislu?« je poskušal ugovarjati, jaz pa sem le zamahnila z roko.
»Zaupaj mi, samo povabi jo ven, če ti je všeč, seveda,« sem zatrdila, ko je svoje nebeško modre oči po nekaj minutah končno usmeril vame. »Dekleta poznamo jezik deklet, tako pač je. Pa tudi drugače si zabit, upam da veš. Kje si že videl koga, da bi nekoga poljubil na lice in mu nato rekel, da je lep, brez da bi mu bil všeč.«
»Moja mama mi to pogosto naredi,« je pripomnil in se zarežal, nato pa nekaj natipkal na telefon in mi v trebuhu zvezal nov vozel. Že od nekdaj sem vedela, da je moj najboljši prijatelj Lukas Moore lep, da bi zanj ubijala. Šele v osmem razredu pa sem spoznala, da bi zanj ubijala tudi druga dekleta. Imel je tiste morsko modre oči, katerih barva ni bila podobna navadnemu morju, vendar tistemu, ki je obstajalo le na reklamnih panojih in ozadjih za računalnike. Njegovi lasje so bili rjavi in ravno prav skodrani, da mu je pristajala skoraj vsaka dolžina. Razen tista, ki je bila tako kratka, da je bila skoraj neobstoječa in jo je staknil lani poleti, ko je spremil mlajšega brata Tristana k frizerju. Takrat je bil skupaj s Addy Moss, ki je nato trdila, da so se problemi v njuni zvezi začeli prav z njegovo novo frizuro.
»Ja, ker je tvoja mama. Razen če ima kak čuden kompleks, ampak se mi zdi da ne, kolikor jo poznam,« sem odgovorila in se namuznila.
»Ona ima kompleks zate, če že kaj,« je rekel in prhnil, nato pa nekaj pritisnil na svojem telefonu, nato pa ga zalučal na posteljo. »Evo, Evelyn sem poslal sporočilo in jo povabil ven,« je razglasil in ponosno prekrižal roke na prsih. Trajalo je dva meseca, da je prebolel bivšo in dva, da si je našel novo. V teh štirih mesecih sem upala, da bo opazil kaj novega na meni in morda kaj starega, kot je na primer to, da sem vedno na dosegu roke, ko me potrebuje in da vem, da ga vedno razvedri, ko se odpeljeva do japonske restavracije na robu mesta in naročiva suši.
»Zdaj mi moraš kupiti suši,« mu povem in se nasmehnem. »Pomagala sem ti s svojo žensko intuicijo alias ženskuicijo, da si si morda našel bodočo ženo.«
»Samo, če ti pelješ,« je prhnil in z glavo pomignil na zmečkano pločevinko Bud Lighta v njegovem košu. »Nočem česa napihati in nato izgledati kot totalen idiot, ko Evelyn ne bom mogel peljati na večerjo.«
»Bosta pa šla s kolesom, jo boš vozil na balanci,« sem odvrnila in si zaželela, da ne bi vsako sekundo, ko se pogovarjam z njim, omenil svoje potencialne punce. Vstala sem in se pretegnila, nato pa se pogledala v ogledalo, ki ga je imel v kotu svoje sobe. Bilo je eno izmed tistih ogledal, ki jih med ulicami postavijo zaradi nepreglednih ovinkov. Kakšni dve leti nazaj sva ga skupaj ukradla iz zbirališča za stare prometne znake. Njegova konveksnost je bila vzrok, da je bila podoba, ki jo je kazalo, defektna, je bilo pa zanimiva dekoracija za Lukasovo sobo.
Tudi on se je pobral in si čez bordo rdečo kratko majico nadel črn pulover, ki ga je imel že od prvega letnika, čeprav mu je takrat bil obupno prevelik. Skupaj sva se odpravila po hodniku do vhodnih vrat, vmes pa sem v slovo pod brado popraskala Bolta, njegovega zlatega prinašalca, ki se skoraj nikoli ni odmaknil od vrat.
»Ko bi se bilo z vsemi tako lahko pogovarjati, kot se je s tabo,« je zavzdihnil, ko sva sedla vsak na svojo stran mojega rdečega citroena. Nisem odgovorila, le pogledala sem v vzvratno ogledalo in skomignila z rameni.
------------
komentirajte in kritizirajte! <3
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Top zgodba! Za kater natečaj pa gre?
+BEREM!
+BEREM!
0
od ene založbe, nekaj takega kot mladi pisatelj leta? nimam pojma, razredničarka mi je poslala xD
ej mozno da je od 5ke neki k ce zmagas ti izdajo knjigo jst sm se misnla prjavt recimo sam nevem ce se bom
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hey!
Wow, nimam kaj kritizirat. Top! <3
Super napisano, super opisuješ, super vse. Res mi je všeč.
Obožujem tvoj pisateljski slog, res mi je zanimivo, kako pišeš in imaš veliko talenta.
Srečna na natečaju <3
Sophie Donna
Wow, nimam kaj kritizirat. Top! <3
Super napisano, super opisuješ, super vse. Res mi je všeč.
Obožujem tvoj pisateljski slog, res mi je zanimivo, kako pišeš in imaš veliko talenta.
Srečna na natečaju <3
Sophie Donna
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zgodba je super, tako kot vsa tvoja dela do zdaj<3
Sodelovala boš na natečaju Mladi pisatelj leta?
Super, za to sem že slišala! Srečno na natečaju, tvoja zgodba se bo zagotovo visoko uvrstila :)
No ja, veselim se novega dela :D
Lp lovebooks<3
Sodelovala boš na natečaju Mladi pisatelj leta?
Super, za to sem že slišala! Srečno na natečaju, tvoja zgodba se bo zagotovo visoko uvrstila :)
No ja, veselim se novega dela :D
Lp lovebooks<3
2
lovebooks<3
lovebooks<3
Nizakaj, pa še kdaj :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ta zgodba mi je zelooooi, všeč
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hejj!!! super zgodba!! me lahko prosim obvescas??
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
fuuuuul dobra zgodba!!!!! <3 berem... :D
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tista učiteljica, ki te je poslala na natečaj se ni zmotila! :slight_smile: Srečno na natečaju! :heart: In zgodba je res zanimiva!
0
Moj odgovor:
Fulbutasto
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Strah pred zobozdravnikom
Torej...ful je butasto ampak mene je tak reeees strah zobozdravnika in nevem kaj naj nardim. Vbistvu najhujša stvar mi je igla, sploh pa ker sem mesec nazaj menjala zobozdravnika. Dobesedno, nevem če mi bodo SPLOH kaj nardili, ampak me je automatsko strah.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
OoOOoooo amari, kok je ta outfit lep:heart_eyes::sparkles::sparkling_heart:
Pa ...
superr zgodba ze komi cakam naslednji del:heart::hugging::kissing_heart:
sem ti že odpisala v komentar na hodniku.
ustrelili?!?!?!??!
uuuuuuu, super je!!!!! lovam:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: