Trikotnik

Kljub temu, da Camilli in Valeriji sploh nisem verjela, sem se sedaj- pri dvanajstih letih- izogibala volkovom.
To noč sem sanjala o mojem bežanju pred volkom. To so bile nočne more, ki sem jih imela skoraj vsako noč. Potem pa sem se zbudila. Še vedno je bila noč, jaz pa sem stala pred mojo pisalno mizo. V roki sem držala kuli in pred mano je bil odprt zvezek. A v njem ni pisalo čisto nič.
Torej me je nosila luna. Med spanjem sem šla dejansko nekaj napisat. To ni bilo normalno.
Pogledala sem jo. Bila je rdeča. To me je spomnilo na noč, ko sem srečala volka. Upala sem, da se ne bo ponovilo. To bi potrdilo, da imata Valerija in Camilla prav. In če imata prav, da vidim volkove, ki jih normalni ljudje ne, potem sem nora.
Obupana sem se podrla nazaj na posteljo. Bilo me je resnično strah. Komaj sem zaspala in že sem v smuku drvela stran od volka.
Naslednja jutro sem se prebudila zelo zgodaj. Utrujeno sem pogledala na budilko. Ura je bila pet zjutraj. Bila sem noro utrujena in zaspana, a nisem mogla zaspat nazaj.
Vstala sem in vzela zvezek s pisalne mize. Vsako stran sem skrbno pregledal. V njem ni bilo še nič, saj je bil čisto nov.
A nekje na koncu, ko sem po strani podrsala z roko, sem začutila vdrtine. Očitno sem pisala brez, da bi potisnila špico s črnilom ven. Ampak če sem dovolj pritisnila, je bila zato enostavna rešitev.
Iz lončka s pisali sem potegnila neko roza barvico. Z njo sem začela nežno čečkati po strani. Kmalu se mi je začela izrisovati tanka poševna črta. Sledila sem ji z barvico in črta se je razcepila v tri nove. Ko sem dolgo čečkala po strani, sem na koncu dobila na hitro narisan trikotnik. Po sredini je imel narisano črto. Od sredine spodaj, do vrhnje špice. Izgledal je kot nek čuden simbol.
S telefonom sem ga hitro slikala in za kaj podobnega pogledala na splet. Pričakovala sem kakšno spletno stran, kot na primer starodavni simboli ali stari in nepoznani znaki, dobila pa sem le otroška umetnost in take bedarije.
Obupano sem se vrgla na posteljo.
Torej sem resnično nora.
Ali pa je to res kaj pomenilo. Ampak zakaj bi med spanjem risala neke simbole?
Trikotnik bi pravzaprav lahko bil logotip tabornikov, saj spijo v šotorih, ali pa logotip kakšne trgovine za mačke- trikotno mačje uho. Ampak z ničimer od tega nisem bila povezana. Nisem bila tabornica in tudi ljubiteljica mačk ne.
Bila sem obupana. Vse je kazalo na to, da se mi meša. Zvila sem se v klobčič in poskušala zaspati. A ni šlo. Zagrnila sem vse zavese, tako da nobenemu delčku svetlobe ni uspelo priti v sobo in še pokrila sem se čez glavo, a spanec ni prišel.
Čas do šole se je vlekel in vlekel. Prvič sem dejansko komaj čakala na šolo. Rabila sem zaposlitev za svoje misli. Če sem razmišljala o volkovih ali trikotniku, sem postajala samo še bolj potrta.
In končno je prišel čas za šolo.

Ta del se meni zdi najslabši, ampak upam, da vam je vseeno všeč!