*b*Raven*b*
Ko smo hodile po dvorišču sem strmela v lučke razobešene po drevesih. Spet sem bila osupla nad lepoto te šole. Hkrati me je imelo, da bi si na glavo potegnila kapuco svoje črnoe jopice, saj je veliko ljudi strmelo vame. Tara in Katie sta se zasmejali neki šali, Nicole pa se je le plaho nasmehnila in zardela. Nisem jih poslušala.
Kmalu sem zaslišala Taro, ki je stekla proti fantom in poletela Ricku v objem. Bilo je prav zanimivo, kako hitro sta se zbližala. Zagledala sem Jasona in nasmehnil se mi je. V trenutku sem zardela in umaknila pogled. Še teden prej sem bila prepričana, da Temni ne moremo ljubiti, a… jaz sem bila očitno izjema.
Hotela sem oditi, a me je vleklo tja. Vdala sem se in sledila Kate. Živčno sem strmela čevlje in poskusila biti karseda neopazna. Kar mi seveda ni uspelo.
»Torej, si nova?« je vprašal Jason.
Pokimala sem. Dekle, ki je stalo ob Kate se mi je nasmehnila.
»Jaz sem Holly, to sta Lars in Alex,« – pokazala je na dva fanta, ki sta stala poleg Ricka Jasona – »to pa sta Olivia in Camilla, Jsona in Ricka pa že poznaš. In seveda Nicole, Taro in Katie.«
»Bi šla z nami na smoothie?« je vprašala Kate. Niti malo pojma nisem imela, kaj je bil smoothie. Gotovo nekaj mehkega. Tista peni podobna stvar… mogoče sladkorna pena?
Vseeno sem prikimala. Tara se je nasmehnila. »Super!« je vzkliknila. Potegnila me je za roko in druščina nama je sledila.
Bilo je čudno. Izkazalo se je, da je bil smoothie nek sadni šejk, ali nekaj podobnega.
Na vrhu kozarca je bila neka čuden rdeč sadež. Bil je grozljivo dober.
»Kaj je ta stvar? Noro je dobra,« sem vprašala. Naletela sem na kup vprašujočih in zmedenih pogledov.
»Jagoda je. Še nikoli nisi poskusila jagode?« je vprašala Camilla. Odkimala sem. Spogledali so se.
»Mislim, da bom šla. Moram se učit za zgodovino magije.« Še preden bi lahko kdo kaj rekel sem vstala od mize in odvihrala iz bara, vsa besna nase. Obrisala sem si solzo in si s tem po nesreči razmazala maskaro. Pa saj itak ni bilo pomembno, ker je bila tema.
*b*Jason*b*
Olivia je zavila z očmi.
»Čudakinja.«
Na srečo sem se znal zadržati, če ne bi jo gotovo že nahrulil. Lars ji je pritegnil. Stisnil sem pesti.
»Zakaj je sploh prišla sem? No, kot da je meni to pomembno. Jaz grem. Valerie ima zame pomembno novico.« Vstala je in iz žepa potegnila telefon. Nato je izginila skozi vrata vhoda. Na srečo. Tudi jaz sem vstal in se odpravil poiskat Raven, kar vleklo me je k njej.
Sedela je na klopici in objemala svoja kolena.
»Hej, Raven.« Poskušal sem se nasmehniti, a se mi je ponesrečilo. Raven me je ledeno pogledala.
»Pojdi stran. Kaj sploh hočeš z mano? Ker, če bi me rad osvajal, se poberi,« je agresivno siknila in si čez glavo potegnila kapuco. Vstala je in odšla.
*b*Raven*b*
Zaslišala sem tresk. Stala sem na mostu. Obrnila sem se, da bi pogledala, kaj je bilo, a ni bilo ničesar več. Zdaj sem stala v črnini. Nenadoma se je pojavilo ogledalo. V njem sem videla sebe. Moje oči so bile rdeče. Konice mojih črnih, valovitih las so bile obarvane rožnato – rdeče. Po mojih golih bledih rokah so bila znamenja, ki sem jih drugače prekrila z urokom. Okrog mojega vratu je bila obešena kraljeva ogrlica. Izgledala sem grozljivo. Pogledala sem svoje prave roke. Niso imele znamenj. Olajšano sem izdihnila. Nenadoma pa se je za mano pojavilamoja mama. Zlobno se je nasmehnila. Prijela je moje lase in postala sem enaka kot v odsevu.
*i*»Slepiš se, Črna vrana. Nikoli ne boš spremenila tega, kar si.«*i*
Zakričala sem.
Nenadoma sta mama in ogledalo izginila. Ostala sem sama v temnem prostoru. Nenadoma je nadme zasvetila svetloba. Iz nje se je prikazala roka. Videti je bila topla in prijazna. Prijela sem jo. Nenadoma so se me oprijele druge roke in me začele vleči dol.
*i*»Vztrajaj,«*i* je rekel glas.
*i*»Ne morem.«*i* Imela sem občutek, da me bo razsekalo na pol.
*i*»Vztrajaj,«*i* je ponovil glas.
Ne morem.
Spustila sem roko in padla. Padala sem in padala. Nenadoma sem se znašla v povsem črni vodi. Poskušala sem zaplavati na površje, a se mi je zdelo, da le tonem. Zgrabila me je panka. Začela sem brezglavo mahati z rokami, dokler mi je zamnjkalo sape. Postajala sem vse bolj utrujena in izčrpana.
Nenadoma sem spet lahko dihala. Čutila sem mehko odejo na sebi. Ležala sem v postelji v svoji sobi. Mame ni bilo. Očeta ni bilo. Bila sem samo navadno dekle z Orionske šole za magijo.
* * *
No comment, ampak tisto: "Niti malo pojma nisem imela, kaj je bil smoothie. Gotovo nekaj mehkega. Tista peni podobna stvar… mogoče sladkorna pena?" je tko smešn:joy::joy:.
Drgač pa upam, da vm je bil všeč del.
Love u all<33
loly:cherry_blossom:
Ko smo hodile po dvorišču sem strmela v lučke razobešene po drevesih. Spet sem bila osupla nad lepoto te šole. Hkrati me je imelo, da bi si na glavo potegnila kapuco svoje črnoe jopice, saj je veliko ljudi strmelo vame. Tara in Katie sta se zasmejali neki šali, Nicole pa se je le plaho nasmehnila in zardela. Nisem jih poslušala.
Kmalu sem zaslišala Taro, ki je stekla proti fantom in poletela Ricku v objem. Bilo je prav zanimivo, kako hitro sta se zbližala. Zagledala sem Jasona in nasmehnil se mi je. V trenutku sem zardela in umaknila pogled. Še teden prej sem bila prepričana, da Temni ne moremo ljubiti, a… jaz sem bila očitno izjema.
Hotela sem oditi, a me je vleklo tja. Vdala sem se in sledila Kate. Živčno sem strmela čevlje in poskusila biti karseda neopazna. Kar mi seveda ni uspelo.
»Torej, si nova?« je vprašal Jason.
Pokimala sem. Dekle, ki je stalo ob Kate se mi je nasmehnila.
»Jaz sem Holly, to sta Lars in Alex,« – pokazala je na dva fanta, ki sta stala poleg Ricka Jasona – »to pa sta Olivia in Camilla, Jsona in Ricka pa že poznaš. In seveda Nicole, Taro in Katie.«
»Bi šla z nami na smoothie?« je vprašala Kate. Niti malo pojma nisem imela, kaj je bil smoothie. Gotovo nekaj mehkega. Tista peni podobna stvar… mogoče sladkorna pena?
Vseeno sem prikimala. Tara se je nasmehnila. »Super!« je vzkliknila. Potegnila me je za roko in druščina nama je sledila.
Bilo je čudno. Izkazalo se je, da je bil smoothie nek sadni šejk, ali nekaj podobnega.
Na vrhu kozarca je bila neka čuden rdeč sadež. Bil je grozljivo dober.
»Kaj je ta stvar? Noro je dobra,« sem vprašala. Naletela sem na kup vprašujočih in zmedenih pogledov.
»Jagoda je. Še nikoli nisi poskusila jagode?« je vprašala Camilla. Odkimala sem. Spogledali so se.
»Mislim, da bom šla. Moram se učit za zgodovino magije.« Še preden bi lahko kdo kaj rekel sem vstala od mize in odvihrala iz bara, vsa besna nase. Obrisala sem si solzo in si s tem po nesreči razmazala maskaro. Pa saj itak ni bilo pomembno, ker je bila tema.
*b*Jason*b*
Olivia je zavila z očmi.
»Čudakinja.«
Na srečo sem se znal zadržati, če ne bi jo gotovo že nahrulil. Lars ji je pritegnil. Stisnil sem pesti.
»Zakaj je sploh prišla sem? No, kot da je meni to pomembno. Jaz grem. Valerie ima zame pomembno novico.« Vstala je in iz žepa potegnila telefon. Nato je izginila skozi vrata vhoda. Na srečo. Tudi jaz sem vstal in se odpravil poiskat Raven, kar vleklo me je k njej.
Sedela je na klopici in objemala svoja kolena.
»Hej, Raven.« Poskušal sem se nasmehniti, a se mi je ponesrečilo. Raven me je ledeno pogledala.
»Pojdi stran. Kaj sploh hočeš z mano? Ker, če bi me rad osvajal, se poberi,« je agresivno siknila in si čez glavo potegnila kapuco. Vstala je in odšla.
*b*Raven*b*
Zaslišala sem tresk. Stala sem na mostu. Obrnila sem se, da bi pogledala, kaj je bilo, a ni bilo ničesar več. Zdaj sem stala v črnini. Nenadoma se je pojavilo ogledalo. V njem sem videla sebe. Moje oči so bile rdeče. Konice mojih črnih, valovitih las so bile obarvane rožnato – rdeče. Po mojih golih bledih rokah so bila znamenja, ki sem jih drugače prekrila z urokom. Okrog mojega vratu je bila obešena kraljeva ogrlica. Izgledala sem grozljivo. Pogledala sem svoje prave roke. Niso imele znamenj. Olajšano sem izdihnila. Nenadoma pa se je za mano pojavilamoja mama. Zlobno se je nasmehnila. Prijela je moje lase in postala sem enaka kot v odsevu.
*i*»Slepiš se, Črna vrana. Nikoli ne boš spremenila tega, kar si.«*i*
Zakričala sem.
Nenadoma sta mama in ogledalo izginila. Ostala sem sama v temnem prostoru. Nenadoma je nadme zasvetila svetloba. Iz nje se je prikazala roka. Videti je bila topla in prijazna. Prijela sem jo. Nenadoma so se me oprijele druge roke in me začele vleči dol.
*i*»Vztrajaj,«*i* je rekel glas.
*i*»Ne morem.«*i* Imela sem občutek, da me bo razsekalo na pol.
*i*»Vztrajaj,«*i* je ponovil glas.
Ne morem.
Spustila sem roko in padla. Padala sem in padala. Nenadoma sem se znašla v povsem črni vodi. Poskušala sem zaplavati na površje, a se mi je zdelo, da le tonem. Zgrabila me je panka. Začela sem brezglavo mahati z rokami, dokler mi je zamnjkalo sape. Postajala sem vse bolj utrujena in izčrpana.
Nenadoma sem spet lahko dihala. Čutila sem mehko odejo na sebi. Ležala sem v postelji v svoji sobi. Mame ni bilo. Očeta ni bilo. Bila sem samo navadno dekle z Orionske šole za magijo.
* * *
No comment, ampak tisto: "Niti malo pojma nisem imela, kaj je bil smoothie. Gotovo nekaj mehkega. Tista peni podobna stvar… mogoče sladkorna pena?" je tko smešn:joy::joy:.
Drgač pa upam, da vm je bil všeč del.
Love u all<33
loly:cherry_blossom:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:thumbsup_tone2::thumbsup_tone2::thumbsup_tone2::thumbsup_tone2::thumbsup_tone2::thumbsup_tone2::thumbsup_tone2::thumbsup_tone2::thumbsup_tone2::thumbsup_tone2::thumbsup_tone2::thumbsup_tone2::thumbsup_tone2::thumbsup_tone2:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Lovammmm to napetost in vse ti morš postat pisateljicaaaaaaa
1
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Energija
Ojla,
upam, da mi boste lahko pomagali.
Že nekaj časa se mi dogaja, da se počutim brez energije in ne vem, kaj naj naredim. Kot, da energije ne dobim, ampak želodec pa imam poln. To je kar težko opisati, na primer težje prehodim dolge poti, se mi kar vleče. Čudno mi je tudi to, da hitro postanem lačna (npr. 3 ure po obroku), ampak v sebi še zmeraj čutim, kot da še imam hrano v sebi (od prej).
Hvala za pomoč <33
upam, da mi boste lahko pomagali.
Že nekaj časa se mi dogaja, da se počutim brez energije in ne vem, kaj naj naredim. Kot, da energije ne dobim, ampak želodec pa imam poln. To je kar težko opisati, na primer težje prehodim dolge poti, se mi kar vleče. Čudno mi je tudi to, da hitro postanem lačna (npr. 3 ure po obroku), ampak v sebi še zmeraj čutim, kot da še imam hrano v sebi (od prej).
Hvala za pomoč <33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
OMG HAPPYYY, KOK DOBRR FUL SM HEPI ZATEEE:heart_eyes::heart::heart::heart::heart:
a ...