Evo!:grinning: Pa je tukaj nov del, da ne boste čakali do jutri, kaj se bo zgodilo. Uživajte!:green_heart::heartpulse::green_heart::heartpulse::heart::heart:
Takoj, ko grejo mami, oči in Arthur iz sobe se vležem. Pretipam si noge in roke, ampak nič ne daje občutka, da bi bilo zlomljeno. Tudi boli me nič ne. To je čudno... Iz kota sobe se nekdo oglasi. »A si v redu?« »Ja seveda sem... Kdo pa to sprašuje?« vprašam. »Klara sem. Že nekaj časa sem v bolnici. Zlomila sem si nogo,« mi pove. »A, to mora biti pa grozno. Zdaj pa, če ne zameriš, bi šla malo ležat.« Še preden bi mi lahko kar koli odgovorila se čez glavo pokrijem z deko in zaprem oči. Ampak zaspati enostavno ne morem. Razlog za to je Adrian, ki ravno takrat vstopi v sobo. »Ana, oprosti če te motim pri spancu. Hotel sem te samo videti.« Brez vprašanja se vsede na mojo posteljo. »Ad, a mogoče veš kaj se mi je zgodilo?« ga vprašam z veliko pričakovanja. »Ne, oprosti, res nevem,« mi odvrne Adrian. Tako kot Arthur s svojo bradico se on začne s svojimi lasmi nerodno poigravati. »Noooo, zdaj bom pa moral iti. Nujno moram nesti popravit moj ma..., moj večerni plašč.« In že ga ni več. Še enkrat se udobno namestim, da bi končno lahko zaspala. Ampak takrat v sobo pride mami. »Ljubica, dobro novico imam! Po pregledih greš lahko iz bolnice!« »Super, potem bom imela še 2 dni časa, da se pripravim na svoj 12. rojstni dan!« se razveselim. »Ubistvu bolj 1. V nezavesti si bila cel dan...,« mi začne razlagati mama, jaz pa se začudim. »Kako to? Ah, pozabi, Važno, da nisem v bolnici na svoj rojstni dan.« »Tako se govori ljubica!« me pohvali mami. »Pridi, zdaj morava na pregled. Odpravim se za njo. Pred ordinacijo sva čakali 2 uri, ampak sva vsaj dočakali. »Perkinson,« se zadere zdravnik in z mami vstopiva v ordinacijo. »Dr. Pogačnik,« se nama predstavi zdravnik in mi ponudi stolček. Tvoja mama mi je že povedala, kaj se je zgodilo. To je nenavadno... Zelo nenavadno. Najbrž se vam je samo zdelo tako. Ampak preidimo k bistvu. Te kaj boli?« »Hm, mislim, da ne,« mu povem po resnici. »Aha, aha... Oglasite se pri gospodu Rimškarju,« pove zdravnik. Mami mu pokima. »Pridi Ariana, greva.«
Končno je bilo vseh pregledov konec. Ura je bila štiri popoldne. Z mamo sva se odpravile iz bolnice in proti avtu.Ko sva prišle domov mi je zabičala naj počivam, medtem pa bo ona naredila torto za moj rojstni dan. »Ampak mamiiiiiiiiiiiiii!« sem ji ugovarjala. Ko sem ji že stotič povedala, da sem v redu, mi je končno pustila, da sodelujem pri peki torte. Torta nama je kar dobro uspevala. Ker je bil večer pred mojim rojstnim dnem jo je dokončala mami, jaz pa sem obesila okraske. Ko sem končala sem šla v kopalnico in si oprala lase. Puščala sem si jih pol leta in sem imela dolge že do riti. Nanje sem si previdno nanesla šampon. Ko sem si jih oprala sem si jih šla posušit. Nekako sem se spominjala na Zlatolasko s krajšimi lasmi. Lase sem si potem še skrtačila in se oblekla v pižamo. Odpravila sem se v posteljo in na njej še nekaj časa ležala. Komaj čakam na rojstni dan. In, da dobim pismo... Te besede sem si pomrmravala dokler nisem zaspala. Sanjala sem o prejšnjih rojstnih dnevih. Še v sanjah sem bila jezna na teto Susan. Še sreča, da jo jutri ne bo. Tega rojstnega dne mi ne bo uničil nihče!
Se nadaljuje...
Takoj, ko grejo mami, oči in Arthur iz sobe se vležem. Pretipam si noge in roke, ampak nič ne daje občutka, da bi bilo zlomljeno. Tudi boli me nič ne. To je čudno... Iz kota sobe se nekdo oglasi. »A si v redu?« »Ja seveda sem... Kdo pa to sprašuje?« vprašam. »Klara sem. Že nekaj časa sem v bolnici. Zlomila sem si nogo,« mi pove. »A, to mora biti pa grozno. Zdaj pa, če ne zameriš, bi šla malo ležat.« Še preden bi mi lahko kar koli odgovorila se čez glavo pokrijem z deko in zaprem oči. Ampak zaspati enostavno ne morem. Razlog za to je Adrian, ki ravno takrat vstopi v sobo. »Ana, oprosti če te motim pri spancu. Hotel sem te samo videti.« Brez vprašanja se vsede na mojo posteljo. »Ad, a mogoče veš kaj se mi je zgodilo?« ga vprašam z veliko pričakovanja. »Ne, oprosti, res nevem,« mi odvrne Adrian. Tako kot Arthur s svojo bradico se on začne s svojimi lasmi nerodno poigravati. »Noooo, zdaj bom pa moral iti. Nujno moram nesti popravit moj ma..., moj večerni plašč.« In že ga ni več. Še enkrat se udobno namestim, da bi končno lahko zaspala. Ampak takrat v sobo pride mami. »Ljubica, dobro novico imam! Po pregledih greš lahko iz bolnice!« »Super, potem bom imela še 2 dni časa, da se pripravim na svoj 12. rojstni dan!« se razveselim. »Ubistvu bolj 1. V nezavesti si bila cel dan...,« mi začne razlagati mama, jaz pa se začudim. »Kako to? Ah, pozabi, Važno, da nisem v bolnici na svoj rojstni dan.« »Tako se govori ljubica!« me pohvali mami. »Pridi, zdaj morava na pregled. Odpravim se za njo. Pred ordinacijo sva čakali 2 uri, ampak sva vsaj dočakali. »Perkinson,« se zadere zdravnik in z mami vstopiva v ordinacijo. »Dr. Pogačnik,« se nama predstavi zdravnik in mi ponudi stolček. Tvoja mama mi je že povedala, kaj se je zgodilo. To je nenavadno... Zelo nenavadno. Najbrž se vam je samo zdelo tako. Ampak preidimo k bistvu. Te kaj boli?« »Hm, mislim, da ne,« mu povem po resnici. »Aha, aha... Oglasite se pri gospodu Rimškarju,« pove zdravnik. Mami mu pokima. »Pridi Ariana, greva.«
Končno je bilo vseh pregledov konec. Ura je bila štiri popoldne. Z mamo sva se odpravile iz bolnice in proti avtu.Ko sva prišle domov mi je zabičala naj počivam, medtem pa bo ona naredila torto za moj rojstni dan. »Ampak mamiiiiiiiiiiiiii!« sem ji ugovarjala. Ko sem ji že stotič povedala, da sem v redu, mi je končno pustila, da sodelujem pri peki torte. Torta nama je kar dobro uspevala. Ker je bil večer pred mojim rojstnim dnem jo je dokončala mami, jaz pa sem obesila okraske. Ko sem končala sem šla v kopalnico in si oprala lase. Puščala sem si jih pol leta in sem imela dolge že do riti. Nanje sem si previdno nanesla šampon. Ko sem si jih oprala sem si jih šla posušit. Nekako sem se spominjala na Zlatolasko s krajšimi lasmi. Lase sem si potem še skrtačila in se oblekla v pižamo. Odpravila sem se v posteljo in na njej še nekaj časa ležala. Komaj čakam na rojstni dan. In, da dobim pismo... Te besede sem si pomrmravala dokler nisem zaspala. Sanjala sem o prejšnjih rojstnih dnevih. Še v sanjah sem bila jezna na teto Susan. Še sreča, da jo jutri ne bo. Tega rojstnega dne mi ne bo uničil nihče!
Se nadaljuje...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
i love it!:purple_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::yellow_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::yellow_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::yellow_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::yellow_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::yellow_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::yellow_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::yellow_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::yellow_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::yellow_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::yellow_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::green_heart::green_heart::green_heart::yellow_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::yellow_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::yellow_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::yellow_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::heart::purple_heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart::blue_heart::blue_heart::blue_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::yellow_heart::green_heart::yellow_heart::heart::heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart::purple_heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba!!!!!!!!!!!!!!!!!!
1
Hermioe
Moj odgovor:
Bi?
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Ali sem bi?
Dober dan.
Kot že naslov pove, je moje uprašanje ali sem biseksualka. Da pa boste znali odgovoriti vam najprej povem mojo zgodbo.
Stara sem 13 in hodim v 8 razred OŠ. Vedno sem bila zaljubljena v fante. Res. Mislim enkrat sem bila v enega, nato v drugega, menjavala sem jih na kkšn mesec. Z nobenim nisem hodila, samo va je sem bila. Moja sošolka je že 3 leta v istega in nevem kako ji rata. No in zdej že ful časa(ene 4 oz. 5 mesecev) nisem v nikogar. Mislim, še vedno ko vidim nekoga pomislim "o ta je pa lep" ali pa "stem bi se pa dalo biti skupaj." Ampak mi noben ni bil dejansko všeč. Ne zares.
No in jst imam tudi zelo dobro prijateljico, ki je isto stara kot jaz, na isti šoli, samo v sosednji razred hodi. In ona je lepa. Pač vidiš jo in je lepa. Sama sicer ne misli tako ampak je. No in ona se veliko druži z mano in celo pri slovenščini sedi z mano in danes sem jo pospremila domov in je prijazna im vse. No in jst ko jo vidim sem tko vav kok je lepa. In med poukom včasih samo gledam vanjo. Mislim, si ne predstavljam da sva skupi pa se poljubljava ampak mi je lepa. Drugače ona je hetero. 100%.
Imam pa še eno prijateljico ki je bi. Mislim tega nikoli ne omenjamo ampak je rekla da je bi. Samo tko povem. Mi pa ni všeč. Kot prijateljica ja, v ljubezenskem smislu pa ne.
In zdaj me zanima če sem bi.
-------------
Hvala če si to prebral/a in lepo prosim, da če veš kako in kaj da mi odgovoriš. Hvala.
Lep dan še naprej!
Kot že naslov pove, je moje uprašanje ali sem biseksualka. Da pa boste znali odgovoriti vam najprej povem mojo zgodbo.
Stara sem 13 in hodim v 8 razred OŠ. Vedno sem bila zaljubljena v fante. Res. Mislim enkrat sem bila v enega, nato v drugega, menjavala sem jih na kkšn mesec. Z nobenim nisem hodila, samo va je sem bila. Moja sošolka je že 3 leta v istega in nevem kako ji rata. No in zdej že ful časa(ene 4 oz. 5 mesecev) nisem v nikogar. Mislim, še vedno ko vidim nekoga pomislim "o ta je pa lep" ali pa "stem bi se pa dalo biti skupaj." Ampak mi noben ni bil dejansko všeč. Ne zares.
No in jst imam tudi zelo dobro prijateljico, ki je isto stara kot jaz, na isti šoli, samo v sosednji razred hodi. In ona je lepa. Pač vidiš jo in je lepa. Sama sicer ne misli tako ampak je. No in ona se veliko druži z mano in celo pri slovenščini sedi z mano in danes sem jo pospremila domov in je prijazna im vse. No in jst ko jo vidim sem tko vav kok je lepa. In med poukom včasih samo gledam vanjo. Mislim, si ne predstavljam da sva skupi pa se poljubljava ampak mi je lepa. Drugače ona je hetero. 100%.
Imam pa še eno prijateljico ki je bi. Mislim tega nikoli ne omenjamo ampak je rekla da je bi. Samo tko povem. Mi pa ni všeč. Kot prijateljica ja, v ljubezenskem smislu pa ne.
In zdaj me zanima če sem bi.
-------------
Hvala če si to prebral/a in lepo prosim, da če veš kako in kaj da mi odgovoriš. Hvala.
Lep dan še naprej!
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(57)
Vesela šola me ne zanima.
(92)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(167)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(60)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
cooollllllllllllllllll blagor,to more bit ...






Pisalnica