Nekaj časa sva z Manjo zamaknjeno zrli v morske valove, ki so se nežno penili ob vsakem dotiku s skalami, ki so se nagibale proti morju. Čakala sem na odgovor.
"Ian je šel domov..."
Je po trenutku tišine dejala Manja in si okoli prsta ovila svoje oranžne, svetleče lase. Prikimala sem. Kaj pa sem pričakovala? Da me bo dragi Ian počakal. Prhnila sem in vstala. Čas je bil, da se z Manjo odpraviva v dom.
"Ana nama je pod enim pogojem dovolila, da obiščeva Ribiško zabavo... Da prideva točno ob uri na kosilo."
Sem rekla in z Manjo sva se počasi odpravile proti domu. Vzdušje v vasici je bilo mirno in sproščujoče.
*****
"In kako je bilo na Ribiški zabavi?"
Je s polnimi usti pečenega krompirja vprašal Maks. Z vilico sem zabodla kos zelenjve iz posode in se spogledala z Manjo.
"Torej..."
Je začela ta, a sem jaz prevzela to nalogo in fantoma vse povedala. Ko sem utrujeno končala s pripovedjo sta nekaj trenutkov samo presenečeno zrla v naju.
"Tole s tisto... Saro mi ni všeč..."
Je zamrmral Gaber.
"Ne smeš več tja! Razumeš?!"
Se mu je pridružil Maks. Zavila sem z očmi. A nista končala...
"Ti! Naj bi imela moči?!"
Je nejeverno vzkliknil Gaber. Zgroženo sem se ozrla po jedilnici in si oddahnila, ko sem dojela, da noben ni slišal Gabra. Skomignila sem.
"Tudi meni ni jasno, Gaber."
Sem šepnila in pritisnila moj prst na svoje ustnice, da bi ga utišala. Gaber je razumel kretnjo in se spet posvetil hrani.
"Poglejta njene oči."
Je zamišljeno rekla Manja. Gaber in Maks sta se zazrla v moje nenavadno zelene oči.
"Občutek imam, da se nekaj v njih pretaka. U, kot zelena tekočina."
Je tiho rekel Maks. Manja je prikimala in zadovoljno tlesknila s prsti.
"Točno tako!"
Gaber se je nagnil bližje meni, da bi tudi on to lahko videl. Postalo mi je nerodno zato sem nagnila glavo v stran, da sem se lahko otresla vseh neprijetih pogledov. Popolnoma sem se vzravnala na stolu in zmedeno vprašala Manjo.
"Ampak kako, da tega niso opazili že drugi?"
Prijazno se je nasmehnila in mi razložila.
"Če verjameš v nekaj, lahko to tudi vidiš... Podobno je kot pri tvojih močeh, ko si začela verjeti vanje so se prebudile in pokazale."
Prikimala sem a nekaj mi vseeno ni bilo jasno.
"Ali to pomeni, da ima lahko vsak moči."
Manja je v odgovor odkimala.
"Ne, pravzaprav nevem zakaj. Morala bi vprašati mojo mami ampak..."
"Hej, kako ste kaj!"
Jo je preglasila Ana. Bila je nasmejana in v roki je držala telefon. Obrnila se je k meni in rekla.
"Lena, tvoj mami te želi slišati."
Prikimala sem ter iz Aninih rok vzela mrzel telefon ter ga prislonila k svojemu ušesu.
*b* JAZ: Ojla, mami! *b*
*b* MAMI: O, Lena ljubica! Tako sem te pogrešala... Oprosti, ker sem te poklicala šele zdaj... *b*
*b* JAZ: Saj je uredu... Samo malo me je skrbelo. *b*
*b* MAMI: Skrbelo? Haha! Zakaj že? Mene je skrbelo zate! *b*
*b* JAZ: Res? Jaz sem vredu, pravzaprav sem super! *b*
V tistem trenutku sem imela toliko vprašanj za njo... Je oči še živ? Imaš ti tudi moči? Kaj se je zgodilo, da me nisi poklicala? In še sto drugih.
*b* MAMI: Lena, poslušaj me! Ne hodi ven... In... *b*
*b* JAZ: Ja? Mami?! *b*
*i* TIŠINA *i*
*b* MAMI: Ko prideš domov ti vse razložim... Rada te imam! Poljubčeki in objemčki! Adijo! *b*
*b* JAZ: Mami! Počakaj! *b*
*i* PREKINITEV *i*
"Ian je šel domov..."
Je po trenutku tišine dejala Manja in si okoli prsta ovila svoje oranžne, svetleče lase. Prikimala sem. Kaj pa sem pričakovala? Da me bo dragi Ian počakal. Prhnila sem in vstala. Čas je bil, da se z Manjo odpraviva v dom.
"Ana nama je pod enim pogojem dovolila, da obiščeva Ribiško zabavo... Da prideva točno ob uri na kosilo."
Sem rekla in z Manjo sva se počasi odpravile proti domu. Vzdušje v vasici je bilo mirno in sproščujoče.
*****
"In kako je bilo na Ribiški zabavi?"
Je s polnimi usti pečenega krompirja vprašal Maks. Z vilico sem zabodla kos zelenjve iz posode in se spogledala z Manjo.
"Torej..."
Je začela ta, a sem jaz prevzela to nalogo in fantoma vse povedala. Ko sem utrujeno končala s pripovedjo sta nekaj trenutkov samo presenečeno zrla v naju.
"Tole s tisto... Saro mi ni všeč..."
Je zamrmral Gaber.
"Ne smeš več tja! Razumeš?!"
Se mu je pridružil Maks. Zavila sem z očmi. A nista končala...
"Ti! Naj bi imela moči?!"
Je nejeverno vzkliknil Gaber. Zgroženo sem se ozrla po jedilnici in si oddahnila, ko sem dojela, da noben ni slišal Gabra. Skomignila sem.
"Tudi meni ni jasno, Gaber."
Sem šepnila in pritisnila moj prst na svoje ustnice, da bi ga utišala. Gaber je razumel kretnjo in se spet posvetil hrani.
"Poglejta njene oči."
Je zamišljeno rekla Manja. Gaber in Maks sta se zazrla v moje nenavadno zelene oči.
"Občutek imam, da se nekaj v njih pretaka. U, kot zelena tekočina."
Je tiho rekel Maks. Manja je prikimala in zadovoljno tlesknila s prsti.
"Točno tako!"
Gaber se je nagnil bližje meni, da bi tudi on to lahko videl. Postalo mi je nerodno zato sem nagnila glavo v stran, da sem se lahko otresla vseh neprijetih pogledov. Popolnoma sem se vzravnala na stolu in zmedeno vprašala Manjo.
"Ampak kako, da tega niso opazili že drugi?"
Prijazno se je nasmehnila in mi razložila.
"Če verjameš v nekaj, lahko to tudi vidiš... Podobno je kot pri tvojih močeh, ko si začela verjeti vanje so se prebudile in pokazale."
Prikimala sem a nekaj mi vseeno ni bilo jasno.
"Ali to pomeni, da ima lahko vsak moči."
Manja je v odgovor odkimala.
"Ne, pravzaprav nevem zakaj. Morala bi vprašati mojo mami ampak..."
"Hej, kako ste kaj!"
Jo je preglasila Ana. Bila je nasmejana in v roki je držala telefon. Obrnila se je k meni in rekla.
"Lena, tvoj mami te želi slišati."
Prikimala sem ter iz Aninih rok vzela mrzel telefon ter ga prislonila k svojemu ušesu.
*b* JAZ: Ojla, mami! *b*
*b* MAMI: O, Lena ljubica! Tako sem te pogrešala... Oprosti, ker sem te poklicala šele zdaj... *b*
*b* JAZ: Saj je uredu... Samo malo me je skrbelo. *b*
*b* MAMI: Skrbelo? Haha! Zakaj že? Mene je skrbelo zate! *b*
*b* JAZ: Res? Jaz sem vredu, pravzaprav sem super! *b*
V tistem trenutku sem imela toliko vprašanj za njo... Je oči še živ? Imaš ti tudi moči? Kaj se je zgodilo, da me nisi poklicala? In še sto drugih.
*b* MAMI: Lena, poslušaj me! Ne hodi ven... In... *b*
*b* JAZ: Ja? Mami?! *b*
*i* TIŠINA *i*
*b* MAMI: Ko prideš domov ti vse razložim... Rada te imam! Poljubčeki in objemčki! Adijo! *b*
*b* JAZ: Mami! Počakaj! *b*
*i* PREKINITEV *i*
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
o čakaj, čakaj, čakaj. Tale mami pa ima nekaj pomembnega za povedat... Sam kako ji bo povedala če bo šla Lena v vanilijino šolo???
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojoj mama nekaj ve.. huh me zanima nov del!!!!!!! :heartbeat:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
whaaat zakaj ne sme hodit vn? zaka je mama kr prekinla? kaj je od manje mama da bi ji znala odgovorit? in zakaj se tista tekočika pretaka po očeh? jojj kok me zanima. plisss nou del kr me trga od radovednosti kak se bo nadaljevalo
1
Moj odgovor:
Mami
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mami
js sm hodla na plezanje, ampak sem nehala, ker nisem mela prjatlov tam in mi je blo ful smotan. potem sem spet hotla zacet, ampak nisem hotla bit sama tam. zvedla sm da bi moja prjatlca tut rada hodla in da tut noce sama hodet. zmenle smo se da bomo hodle skupi in zdej hodiva na treninge. sva 9. razred in tam so vsi mini otroci. najstarejsi so v 5 razredu, kar so za mene mini otroci. in so full zlobni pa to... no in dans moja prjatlca ne more it, ker je bolans in zakaj bi pol js sla ce bom sama? no in zato nimam namena it. ko to povem mamici se zacne dret na mene da kaj je z mano, kako bos bla v sluzbi... pac okej ja, sam nocem it tja med zlobne otroke.
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.