Bil je deževen dan in Jesica je risala ob oknu. Bila je edinka zato ji je bilo dolgčas. Starša sta ves čas delala zato je bila sama včasih cel dan. Jesica ni imela veliko prijateljev. Samo sosedo Rose, ki je bila leto starejša od nje in Jesicino staro plišasto igračko. Osamljena je bila. Živela je v visokem bloku v katerem je bilo zelo veliko ljudi. Ni jih dobro poznala. Samo Rose. In nesramno punco Stefani, ki jo ves čas zafrkava. Jesica je stara skoraj 12 zato že zna poskrbeti zase. V šoli ni bila nič posebnega. Še nasprotno. Vsi so jo zafrkavali in je niso marali. Obiskovala je 7. razred osnovne šole v velikem mestu Flowertown, ki niti podrazno ni mesto rož, vendar mesto dežja in samote. A zraven mesta je bil velik temačen gozd. Pravijo, da je gozd zaklet. Nihče ne ve zakaj, a si nobeden ne upa v temen gozd imenovan Forest of blod. Ime ni ravno primerno a ljudje že vedo zakaj so mu dali tako ime. Legenda pravi, da je mladi pustolovec enkrat šel v ta gozd in se vrnil ves poškodovan in krvav. Za tem je kmalu umrl. Povedal je, da so ga napadle pošasti, ki so hotele njegovo dušo a se ni dal. To je bila stara legenda v katero so vsi verjeli razen Jesica. Bila je prepričana, da to ni res, ker je to samo legenda. Že leta načrtuje odpravo v Forest of blod, a jo nekaj vleče nazaj, pa še sama neve zakaj. Vsake poletne počitnice se odpravlja do gozda a se pred mejo ustavi in stoji ter gleda v črnino. Potem se vedno obrne in odide nazaj domov. Rose jo ne s spodbuja k tem, a je ne more ustaviti. Jesica jo hoče prepričati, da bi šla zraven in povabila še njene prijateljice a Rose ji samo reče, da se bo že enkrat zmenila. In res. Zgodilo se je. Poklicala je tri svoje prijateljice, ki so hotele izvedeti resnico o tem gozdu.



Kako se vam zdi? Malo je daljši, ker se želim navaditi pisati na daljše. Čao in upam, da spremljate!!