:warning:*b*OPOZORILO::warning: ta del vsebuje nasilje (btw večina ga vsebuje sam tko)*b*


Zdelo se mi je, da mi je po tilniku spolzela ledeno mrzla kača. Vedela sem, da se bo nekaj takega zgodilo. Obrnila sem se okrog in se znašla iz oči v oči s profesorjem Smithom. Tokrat njegov nasmeh ni bil prijazen in vabljiv. Bil je skoraj zloben. Nisem vedela, kaj bi bila sedemindvajsetletniku petnajstletnica, a bilo je veliko možnosti. Najbolj možni pa so bile: da je morilec, da je pedofil (možno), da je vampir (zdaj sem morala všteti vse, glede na to, da sem enega v mislih že srečala). Zelo kmalu je eno od možnosti potrdil, ko mi je pokazal ostre podočnike in njegove oči so rdeče žarele. Pogoltnila sem in naredila korak nazaj.

Še nikoli nisem v živo srečala vampirja. Prepričana sem bila, da je bil tisto zadnjič le privid (s prisluhi in ''pričuti'' vred). Tokrat pa je bil eden zares tu, pripravljen, da me izpije. Spomnila sem se Mellie. Ubogo dekle je vampir že dva meseca pil malo po malo. To je bilo zagotovo huje kot če bi te izpil vso naenkrat.
Smith je zaprl oči in močno vdihnil. »Sladka si.«
»To mi vsi rečejo,« sem zamrmrala, ko so moje misli obupano drvele iščoč rešitve. Smith je dvignil obrv.
»Ne izgleda, kot bi kdo že pil tvojo kri,« je dvomljivo zamrmral in se mi bližal vse hitreje. Zdaj je bil njegov obraz tako blizu, da sta se najina nosova skoraj dotikala. Stisnila sem se ob steno.
»Ja, no, ne sodi po videzu,« sem rekla skozi zobe in umikala pogled.
»Ne skrbi, všeč ti bo,« je zamrmral in se nagnil nad moj vrat. Za nekaj trenutkov, se ni nič zgodilo, jaz pa sem samo stala tam. Zmrznjena. »Še boš prišla in še, in hotela boš vedno več, dokler ne boš imela več življenjske energije, da bi mi jo dala skozi kri. Umrla boš.« Dvignil je glavo in me znova pogledal v oči.
»Pusti me!« Začela sem ga odrivati, a je bilo, kot bi udarjala ob živo skalo. Pomilovalno se je nasmehnil in se spet nagnil nad moj vrat. In potem je zagrizel.

Bilo je drugače. Bilo je resnično. Bolj boleče. Bolj sem hkrati tudi uživala. Nekaj časa je samo bolelo, saj je pil počasi. Sežgalo me je odznotraj navzven. Psihično in fizično. Pil je počasi, užival vsak požirek, ki ga je dobil. Ni mi bilo všeč, da se je tako vleklo. Potem se mi je začelo počasi temniti pred očmi. Najprej pike, potem je postalo megleno. Še vedno sem ha poskušala odriniti, a sem postajala vse šibkejša. Zastokala sem in njegova roka mi je pokrila usta. Za trenutek je nehal piti.
»Ššš, draga, tiho. Saj nočeš, da bi kdo slišal, kajne?« je zašepetal. Zatrepetala sem in mu nohte zarila v roko. Ni se zmenil na to in naprej pil.

Nenadoma je nekaj – ali nekdo – Smitha potegnilo z mene. Opotekla sem se in se ujela ob rob mize. Slišala sem glasen udarec in potem je zavladala tišina. Ne vem, morda je kdo kaj rekel, celo zakričal, a nisem bila prisebna. Še vedno sem se tresla od izgubljene krvi in komaj sem dihala. Nenadoma sem pred očmi zagledala kozarec vode. Vzela sem ga in ga v celoti izpila. Potem sem se ozrla naokrog. Smith je bi l na tleh, nezavesten. Potem sem pogledala gor.

Najprej sem zagledala njegove rjave lase. Potem njegov obraz in črn pulover. Bil je Blake. V roki je držal kij za bejzbol, ki se je – če sem prav videla – skrčil v ročno uro.
»Ava? Odzivaj se! Si dobro?« je zaskrbljeno spraševal in mi mahal pred očmi. Pokimala sem.
»Samo malo se mi vrti.« Pogledala sem svoje roke. »In tresem se.« Blake je zavzdihnil, kot bi mu bila nadležna. Potem je izbruhnil.
»Kaj si mislila?!«
In potem sem izbruhnila še jaz. »Kaj sem mislila! Kako naj bi vedel, da je tip vampir?!« sem ga nahrulila. Prekrižal je roke na prsih in razmišljal.
»Prav. Nisi vedela, da je vampir. Zdaj pa te bom peljal nazaj v učilnico in *i*prosim*i* bodi previdna,« je rekel, me prijel za roko in me odvlekel iz kabineta. »Srečo imaš, da nisi umrla.«
Potem je med nama za nekaj časa zavladala nadležna tišina.
»Daj si ličila čez rane. Prepričan sem, da imaš kaj. Punca si,« je rekel naposled. Prhnila sem in spet sva bila tiho.

»Kako si vedel? Da sem tam. Kako?« sem ga resno vprašala. Zavzdihnil je.
»Imam… občutek za to,« se je preprosto izrazil. Ustavila sem ga in ga pogledala globoko v oči.
»Kaj si ti?« sem zašepetala. Nekaj časa je le strmel, kot bi razmišljal, njegov izraz se je stalno spreminjal, potem pa je odgovoril.
»Jaz… Lovec na vampirje,« je počasi in z muko odgovoril. Potem me je potegnil za majico in hodila sva naprej.
»Zakaj ga potem nisi ubil?« sem sumničavo vprašala.
»Ker, Ava. Ljudi ne moreš kar tako ubiti. Moraš njihovo smrt zakrinkati, dobiti praške, s katerimi povzročiš, da izgleda kot da je dobil infarkt – da nihče ne ugotovi, da je bil umorjen. In danes jaz nimam s seboj teh praškov,« je razložil.
»Kaj je bilo v tistem kombiju? V tistem, ki sva ga videla zadnjič. Vampir?« sem vprašala.
»Ne smem povedati.«
»Zakaj ne?«
»Tak je protokol,« je že skoraj revsknil Blake. »Pravila. In danes sem prelomil dve pravili: Prvič, nikoli ne pusti, da vampir – tvoja tarča – napade človeka. In drugič, nikoli se ne izdaj človeku.«
Sklonila sem pogled. »Saj sem že prej vedela, da vampirji obstajajo,« sem zamrmrala. Blake se je ustavil tako sunkovito, da sem skoraj padla čezenj.
»Kaj?«
»Ja,« sem rekla, kot bi vsi ljudje vedeli za vampirje. In potem sem se vprašala: Kaj pa, če vedo? Stresla sem z glavo (v mislih).
»To je slabo. Gravesova si,« je mrmral in zamišljeno strmel v steno.
»Oh, veš zame?« sem ga dražila. Jezno me je pogledal.
»Oprosti, ker ti nisem prej povedal. Srečna?!« Bil je razkačen. »In, ja.« Grenko se je nasmehnil. »Poznam ime tvoje družine.« To je rekel, kot bi poznal več kot le *i*ime*i* moje družine.
»Aha.« Strmela sva drug v drugega. Potem je Blake zagledal oniks, ki je visel okrog mojega vratu. Njegove oči so se razširile od strahu.
»Kje si to dobila?« je namrščeno vprašal.
»Ah, na nekem sejmu sem ga kupila,« sem se gladko zlagala. Dvomljivo me je pogledal. Vedel je, da lažem.
»Bodi previdna s tem. Nevarno je,« je rekel. Odločila sem se, da se mi ne ljubi več hoditi z njim.
»Vem,« sem rekla, ga prehitela in odvihrala v učilnico za zgodovino.

* * *
zej bojo mal dalši deli pa več bo dialoga (pogovora). pa lol zej je pa Ava Blaka pustila brez besed (yass queen<33) pa zej veste, kdo je. the secrets will start being revealed (upam, da sm prov napisala lmao)
P.S. tm ka daš hastage, sm milslna, da piše ustrahovanje, ampak je ustvarjanje
P.P.S. a kdo rab, da ga obveščam? (to je biu uprašanje, ne ukaz)
lp folk
bye
(nočem se podpisat, ampak se bom in se hočem) loly