Pisalnica
Hej!
Kako ste kaj? Čas je za nov del moje zgodbe.
Upam, da vam bo všeč!
+++++++++++++++++++++++++++++
Izpit je bil uvod v vse moje probleme. Naredila sem ga z odliko. Gotovo si misliš, kaj je s tem narobe. Vse se je začelo obračati navzdol po tem uspehu. Pozneje tistega dne sem se vključila v razred za zadnji dve uri, biologijo in angleščino. Veselila sem se ure biologije, ki je moj najljubši predmet. Po razlagi gospe Evans bom v tem šolskem letu poslušala veliko o rastlinah in nekaj malega o živalih. Po njenih navedbah, je profesorica za biologijo zelo prijazna. Ko sem prišla v razred, me je lepo pozdravila in me predstavila mojim novim sošolcem. Posedla sem se v zadnjo klop, ki je bila prazna. S svojim zelenim kemičnim svinčnikom sem začela prepisovati snov. Kljub temu, da je pouk v angleščini uspem slediti razlagi. Ko pa si ogledujem nove sošolce, me ob pogledu na blondinko v prvi vrsti prešine misel, da me opazuje tudi ona. Kmalu ugotovim, da sem jaz človek, ki ga opazuje cel razred! Vse oči so uprte vame. Stavit grem, da bilo drugače, če bi bila iz te države. Mogoče sem jim zgolj zanimiva? Zvonec kmalu zazvoni. Odpravim se na hodnik, ko ugotovim, da ne vem kje je naslednja učilnica.
*i* Sedanjost*i*
Samo še nekaj minut in prispeli bova v najin novi dom. Skozi okno z zanimanjem opazujem okolico. Vedno živahne ulice Londona bom zamenjala za divjino Irske. Okoli mene so same gore. Moram priznati, da me ta pokrajina spominja na dom. Svojo domovino sem zapustila, zaradi mame. Zdaj pa mora mama zaradi mene pustiti dobro plačano službo in oditi v čisto drugo državo. Zaradi dekleta katerega usoda je bila določena po enem stavku. Ko sem namreč iskala učilnico za angleščino, sem nenamerno spotaknila radovedno blondinko, ki je s svojo prijateljico hitela po hodniku. Bila je vidno jezna. Ko sem se hotela opravičiti sem malo zamešala glagole in naredila en popolnoma nesmiselen stavek. Ko ga js slišala, se mi je začela smejati in mi nadela vzdevek Sloawful girl. Ti dve besedi sta postali moje ime med učenci. Ob tem grenkem spominu se obrnem stran od okna. Bolje, da ne razmišlam o tem spominu, če ne bom padla nazaj med temne misli. Poskušam zaspati dokler...
+++++++++++++++++++++++++++++
Kako se vam zdi? Vesela bom vsakega mnenja.
Vitica:purple_heart:
Kako ste kaj? Čas je za nov del moje zgodbe.
Upam, da vam bo všeč!
+++++++++++++++++++++++++++++
Izpit je bil uvod v vse moje probleme. Naredila sem ga z odliko. Gotovo si misliš, kaj je s tem narobe. Vse se je začelo obračati navzdol po tem uspehu. Pozneje tistega dne sem se vključila v razred za zadnji dve uri, biologijo in angleščino. Veselila sem se ure biologije, ki je moj najljubši predmet. Po razlagi gospe Evans bom v tem šolskem letu poslušala veliko o rastlinah in nekaj malega o živalih. Po njenih navedbah, je profesorica za biologijo zelo prijazna. Ko sem prišla v razred, me je lepo pozdravila in me predstavila mojim novim sošolcem. Posedla sem se v zadnjo klop, ki je bila prazna. S svojim zelenim kemičnim svinčnikom sem začela prepisovati snov. Kljub temu, da je pouk v angleščini uspem slediti razlagi. Ko pa si ogledujem nove sošolce, me ob pogledu na blondinko v prvi vrsti prešine misel, da me opazuje tudi ona. Kmalu ugotovim, da sem jaz človek, ki ga opazuje cel razred! Vse oči so uprte vame. Stavit grem, da bilo drugače, če bi bila iz te države. Mogoče sem jim zgolj zanimiva? Zvonec kmalu zazvoni. Odpravim se na hodnik, ko ugotovim, da ne vem kje je naslednja učilnica.
*i* Sedanjost*i*
Samo še nekaj minut in prispeli bova v najin novi dom. Skozi okno z zanimanjem opazujem okolico. Vedno živahne ulice Londona bom zamenjala za divjino Irske. Okoli mene so same gore. Moram priznati, da me ta pokrajina spominja na dom. Svojo domovino sem zapustila, zaradi mame. Zdaj pa mora mama zaradi mene pustiti dobro plačano službo in oditi v čisto drugo državo. Zaradi dekleta katerega usoda je bila določena po enem stavku. Ko sem namreč iskala učilnico za angleščino, sem nenamerno spotaknila radovedno blondinko, ki je s svojo prijateljico hitela po hodniku. Bila je vidno jezna. Ko sem se hotela opravičiti sem malo zamešala glagole in naredila en popolnoma nesmiselen stavek. Ko ga js slišala, se mi je začela smejati in mi nadela vzdevek Sloawful girl. Ti dve besedi sta postali moje ime med učenci. Ob tem grenkem spominu se obrnem stran od okna. Bolje, da ne razmišlam o tem spominu, če ne bom padla nazaj med temne misli. Poskušam zaspati dokler...
+++++++++++++++++++++++++++++
Kako se vam zdi? Vesela bom vsakega mnenja.
Vitica:purple_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uuu ful zanimivoooo!!! mislm da si v povedi 'stavit grem, da bilo drugače,...' izpustila en bi? (da bi bilo drugače...)
ful me zanima nadaljevanjeee<33
ful me zanima nadaljevanjeee<33
0
.png "Druščina 5")
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
