Pisalnica
Hej!
Kako ste kaj? Čas je za nov del moje zgodbe.
Upam, da vam bo všeč!
+++++++++++++++++++++++++++++
Izpit je bil uvod v vse moje probleme. Naredila sem ga z odliko. Gotovo si misliš, kaj je s tem narobe. Vse se je začelo obračati navzdol po tem uspehu. Pozneje tistega dne sem se vključila v razred za zadnji dve uri, biologijo in angleščino. Veselila sem se ure biologije, ki je moj najljubši predmet. Po razlagi gospe Evans bom v tem šolskem letu poslušala veliko o rastlinah in nekaj malega o živalih. Po njenih navedbah, je profesorica za biologijo zelo prijazna. Ko sem prišla v razred, me je lepo pozdravila in me predstavila mojim novim sošolcem. Posedla sem se v zadnjo klop, ki je bila prazna. S svojim zelenim kemičnim svinčnikom sem začela prepisovati snov. Kljub temu, da je pouk v angleščini uspem slediti razlagi. Ko pa si ogledujem nove sošolce, me ob pogledu na blondinko v prvi vrsti prešine misel, da me opazuje tudi ona. Kmalu ugotovim, da sem jaz človek, ki ga opazuje cel razred! Vse oči so uprte vame. Stavit grem, da bilo drugače, če bi bila iz te države. Mogoče sem jim zgolj zanimiva? Zvonec kmalu zazvoni. Odpravim se na hodnik, ko ugotovim, da ne vem kje je naslednja učilnica.
*i* Sedanjost*i*
Samo še nekaj minut in prispeli bova v najin novi dom. Skozi okno z zanimanjem opazujem okolico. Vedno živahne ulice Londona bom zamenjala za divjino Irske. Okoli mene so same gore. Moram priznati, da me ta pokrajina spominja na dom. Svojo domovino sem zapustila, zaradi mame. Zdaj pa mora mama zaradi mene pustiti dobro plačano službo in oditi v čisto drugo državo. Zaradi dekleta katerega usoda je bila določena po enem stavku. Ko sem namreč iskala učilnico za angleščino, sem nenamerno spotaknila radovedno blondinko, ki je s svojo prijateljico hitela po hodniku. Bila je vidno jezna. Ko sem se hotela opravičiti sem malo zamešala glagole in naredila en popolnoma nesmiselen stavek. Ko ga js slišala, se mi je začela smejati in mi nadela vzdevek Sloawful girl. Ti dve besedi sta postali moje ime med učenci. Ob tem grenkem spominu se obrnem stran od okna. Bolje, da ne razmišlam o tem spominu, če ne bom padla nazaj med temne misli. Poskušam zaspati dokler...
+++++++++++++++++++++++++++++
Kako se vam zdi? Vesela bom vsakega mnenja.
Vitica:purple_heart:
Kako ste kaj? Čas je za nov del moje zgodbe.
Upam, da vam bo všeč!
+++++++++++++++++++++++++++++
Izpit je bil uvod v vse moje probleme. Naredila sem ga z odliko. Gotovo si misliš, kaj je s tem narobe. Vse se je začelo obračati navzdol po tem uspehu. Pozneje tistega dne sem se vključila v razred za zadnji dve uri, biologijo in angleščino. Veselila sem se ure biologije, ki je moj najljubši predmet. Po razlagi gospe Evans bom v tem šolskem letu poslušala veliko o rastlinah in nekaj malega o živalih. Po njenih navedbah, je profesorica za biologijo zelo prijazna. Ko sem prišla v razred, me je lepo pozdravila in me predstavila mojim novim sošolcem. Posedla sem se v zadnjo klop, ki je bila prazna. S svojim zelenim kemičnim svinčnikom sem začela prepisovati snov. Kljub temu, da je pouk v angleščini uspem slediti razlagi. Ko pa si ogledujem nove sošolce, me ob pogledu na blondinko v prvi vrsti prešine misel, da me opazuje tudi ona. Kmalu ugotovim, da sem jaz človek, ki ga opazuje cel razred! Vse oči so uprte vame. Stavit grem, da bilo drugače, če bi bila iz te države. Mogoče sem jim zgolj zanimiva? Zvonec kmalu zazvoni. Odpravim se na hodnik, ko ugotovim, da ne vem kje je naslednja učilnica.
*i* Sedanjost*i*
Samo še nekaj minut in prispeli bova v najin novi dom. Skozi okno z zanimanjem opazujem okolico. Vedno živahne ulice Londona bom zamenjala za divjino Irske. Okoli mene so same gore. Moram priznati, da me ta pokrajina spominja na dom. Svojo domovino sem zapustila, zaradi mame. Zdaj pa mora mama zaradi mene pustiti dobro plačano službo in oditi v čisto drugo državo. Zaradi dekleta katerega usoda je bila določena po enem stavku. Ko sem namreč iskala učilnico za angleščino, sem nenamerno spotaknila radovedno blondinko, ki je s svojo prijateljico hitela po hodniku. Bila je vidno jezna. Ko sem se hotela opravičiti sem malo zamešala glagole in naredila en popolnoma nesmiselen stavek. Ko ga js slišala, se mi je začela smejati in mi nadela vzdevek Sloawful girl. Ti dve besedi sta postali moje ime med učenci. Ob tem grenkem spominu se obrnem stran od okna. Bolje, da ne razmišlam o tem spominu, če ne bom padla nazaj med temne misli. Poskušam zaspati dokler...
+++++++++++++++++++++++++++++
Kako se vam zdi? Vesela bom vsakega mnenja.
Vitica:purple_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uuu ful zanimivoooo!!! mislm da si v povedi 'stavit grem, da bilo drugače,...' izpustila en bi? (da bi bilo drugače...)
ful me zanima nadaljevanjeee<33
ful me zanima nadaljevanjeee<33
0
.png "Druščina 5")
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(53)
Vesela šola me ne zanima.
(85)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(146)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(55)
