Pisalnica
Hej!
Po enih stotih letih je tukaj nov del.
Uživajte!
++++++++++++++++++++++++++++++++
'Gaja prispeli sva' mi navdušeno pove mama. Ne vem, zakaj je navdušena. V novem domu me gotovo bodo spet oklicali za noro. Saj tudi tako izgledam. Nihče me ne bo maral. Te misli mi zaposljujejo možgane, ko vstanem iz sedeža in grem do prtljažnika. Vzamem svojo potovalko in se ozrem naokoli. Moj novi dom je očitno vasica, ki šteje le nekaj majhnih hišic. Vsaka ima streho drugačno barve. Vasico obkroža gozd. Smreke so tako visoke, da skoraj skrijejo sonce, ki je edini vir svetlobe za ta zakotni kraj. Pri eni izmed hiš opazim mamo. Odpravim se proti njej. *i* bodi vesela, da si sploh tukaj Gaja, Ni prav, da se pritožuješ...*i* Res bi rada enkrat utišala ta glas, ki pride ven v največji temi in mi kot vampir pije kri in s tem življenje. Med hojo se komaj držim na nogah. Niso navajene tako dolgih razdalj. Že odkar sem poskusila končati moje trpljenje, nisem v dobri fizični kondiciji. Uspelo mi je, nisem imela bližnjega srečanja z mehko travo. 'Ti je všeč najin novi dom?' me vpraša mama. 'Super je' se zlažem. Zraven se kislo nasmehnem. Nočem je prizadeti. Zame je naredila veliko. Sploh po tistem ... 'Bi rada videla notranjost?' me vpraša. Nemo ji prikimam. Odpravi se do vhodnih vrat in sliši se škrtanje medeninastega ključa, ki meni izgleda, kot iz prejšnjega stoletja. Vrata se odprejo in mama vstopi. Jaz hitro stopim za njo. Zagledam majhno dnevno sobo, v kateri kraljuje kavč bež barve. Pred njim je televizija, ki je na steni, kot najboljše delo kakšnega slikarja. Zraven je polno rastlin. Odpravim se na desno stran sobe, kjer so vrata. Skozi njih pridem v kuhinjo, kjer mama divje čisti svoj nagrajeni porcelan. Razgledam se in opazim, da imava poleg starega štedilnika še bel pult, srebrn hladilnik, malce zadaj pa je mizica s štirimi stoli. Mama me nenadoma ogovori: 'Vem, da ti ta kraj in hiša nista najbolj všeč. Naslednjič bodi iskrena prosim. Tvoja psihologinja je bila striktna. Brez družabnih omrežij moraš živeti v čimbolj oddaljenem kraju brez bližnjih mest. To je zadnja možnost Gaja ali pa zaprti oddelek v Londonu. Obe veva, da si tja ne želiš. '
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
Vitica
Po enih stotih letih je tukaj nov del.
Uživajte!
++++++++++++++++++++++++++++++++
'Gaja prispeli sva' mi navdušeno pove mama. Ne vem, zakaj je navdušena. V novem domu me gotovo bodo spet oklicali za noro. Saj tudi tako izgledam. Nihče me ne bo maral. Te misli mi zaposljujejo možgane, ko vstanem iz sedeža in grem do prtljažnika. Vzamem svojo potovalko in se ozrem naokoli. Moj novi dom je očitno vasica, ki šteje le nekaj majhnih hišic. Vsaka ima streho drugačno barve. Vasico obkroža gozd. Smreke so tako visoke, da skoraj skrijejo sonce, ki je edini vir svetlobe za ta zakotni kraj. Pri eni izmed hiš opazim mamo. Odpravim se proti njej. *i* bodi vesela, da si sploh tukaj Gaja, Ni prav, da se pritožuješ...*i* Res bi rada enkrat utišala ta glas, ki pride ven v največji temi in mi kot vampir pije kri in s tem življenje. Med hojo se komaj držim na nogah. Niso navajene tako dolgih razdalj. Že odkar sem poskusila končati moje trpljenje, nisem v dobri fizični kondiciji. Uspelo mi je, nisem imela bližnjega srečanja z mehko travo. 'Ti je všeč najin novi dom?' me vpraša mama. 'Super je' se zlažem. Zraven se kislo nasmehnem. Nočem je prizadeti. Zame je naredila veliko. Sploh po tistem ... 'Bi rada videla notranjost?' me vpraša. Nemo ji prikimam. Odpravi se do vhodnih vrat in sliši se škrtanje medeninastega ključa, ki meni izgleda, kot iz prejšnjega stoletja. Vrata se odprejo in mama vstopi. Jaz hitro stopim za njo. Zagledam majhno dnevno sobo, v kateri kraljuje kavč bež barve. Pred njim je televizija, ki je na steni, kot najboljše delo kakšnega slikarja. Zraven je polno rastlin. Odpravim se na desno stran sobe, kjer so vrata. Skozi njih pridem v kuhinjo, kjer mama divje čisti svoj nagrajeni porcelan. Razgledam se in opazim, da imava poleg starega štedilnika še bel pult, srebrn hladilnik, malce zadaj pa je mizica s štirimi stoli. Mama me nenadoma ogovori: 'Vem, da ti ta kraj in hiša nista najbolj všeč. Naslednjič bodi iskrena prosim. Tvoja psihologinja je bila striktna. Brez družabnih omrežij moraš živeti v čimbolj oddaljenem kraju brez bližnjih mest. To je zadnja možnost Gaja ali pa zaprti oddelek v Londonu. Obe veva, da si tja ne želiš. '
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
Vitica
Moj odgovor:
sezgodi
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
samopodoba/samozavest
živijo,
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Omajgad kok si dobre stvari dobila:heart_eyes::sparkles::blush: ...
nemorm nc druzgq rec:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::tired_face::tired_face::tired