Pisalnica
Hej!
Po enih stotih letih je tukaj nov del.
Uživajte!
++++++++++++++++++++++++++++++++
'Gaja prispeli sva' mi navdušeno pove mama. Ne vem, zakaj je navdušena. V novem domu me gotovo bodo spet oklicali za noro. Saj tudi tako izgledam. Nihče me ne bo maral. Te misli mi zaposljujejo možgane, ko vstanem iz sedeža in grem do prtljažnika. Vzamem svojo potovalko in se ozrem naokoli. Moj novi dom je očitno vasica, ki šteje le nekaj majhnih hišic. Vsaka ima streho drugačno barve. Vasico obkroža gozd. Smreke so tako visoke, da skoraj skrijejo sonce, ki je edini vir svetlobe za ta zakotni kraj. Pri eni izmed hiš opazim mamo. Odpravim se proti njej. *i* bodi vesela, da si sploh tukaj Gaja, Ni prav, da se pritožuješ...*i* Res bi rada enkrat utišala ta glas, ki pride ven v največji temi in mi kot vampir pije kri in s tem življenje. Med hojo se komaj držim na nogah. Niso navajene tako dolgih razdalj. Že odkar sem poskusila končati moje trpljenje, nisem v dobri fizični kondiciji. Uspelo mi je, nisem imela bližnjega srečanja z mehko travo. 'Ti je všeč najin novi dom?' me vpraša mama. 'Super je' se zlažem. Zraven se kislo nasmehnem. Nočem je prizadeti. Zame je naredila veliko. Sploh po tistem ... 'Bi rada videla notranjost?' me vpraša. Nemo ji prikimam. Odpravi se do vhodnih vrat in sliši se škrtanje medeninastega ključa, ki meni izgleda, kot iz prejšnjega stoletja. Vrata se odprejo in mama vstopi. Jaz hitro stopim za njo. Zagledam majhno dnevno sobo, v kateri kraljuje kavč bež barve. Pred njim je televizija, ki je na steni, kot najboljše delo kakšnega slikarja. Zraven je polno rastlin. Odpravim se na desno stran sobe, kjer so vrata. Skozi njih pridem v kuhinjo, kjer mama divje čisti svoj nagrajeni porcelan. Razgledam se in opazim, da imava poleg starega štedilnika še bel pult, srebrn hladilnik, malce zadaj pa je mizica s štirimi stoli. Mama me nenadoma ogovori: 'Vem, da ti ta kraj in hiša nista najbolj všeč. Naslednjič bodi iskrena prosim. Tvoja psihologinja je bila striktna. Brez družabnih omrežij moraš živeti v čimbolj oddaljenem kraju brez bližnjih mest. To je zadnja možnost Gaja ali pa zaprti oddelek v Londonu. Obe veva, da si tja ne želiš. '
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
Vitica
Po enih stotih letih je tukaj nov del.
Uživajte!
++++++++++++++++++++++++++++++++
'Gaja prispeli sva' mi navdušeno pove mama. Ne vem, zakaj je navdušena. V novem domu me gotovo bodo spet oklicali za noro. Saj tudi tako izgledam. Nihče me ne bo maral. Te misli mi zaposljujejo možgane, ko vstanem iz sedeža in grem do prtljažnika. Vzamem svojo potovalko in se ozrem naokoli. Moj novi dom je očitno vasica, ki šteje le nekaj majhnih hišic. Vsaka ima streho drugačno barve. Vasico obkroža gozd. Smreke so tako visoke, da skoraj skrijejo sonce, ki je edini vir svetlobe za ta zakotni kraj. Pri eni izmed hiš opazim mamo. Odpravim se proti njej. *i* bodi vesela, da si sploh tukaj Gaja, Ni prav, da se pritožuješ...*i* Res bi rada enkrat utišala ta glas, ki pride ven v največji temi in mi kot vampir pije kri in s tem življenje. Med hojo se komaj držim na nogah. Niso navajene tako dolgih razdalj. Že odkar sem poskusila končati moje trpljenje, nisem v dobri fizični kondiciji. Uspelo mi je, nisem imela bližnjega srečanja z mehko travo. 'Ti je všeč najin novi dom?' me vpraša mama. 'Super je' se zlažem. Zraven se kislo nasmehnem. Nočem je prizadeti. Zame je naredila veliko. Sploh po tistem ... 'Bi rada videla notranjost?' me vpraša. Nemo ji prikimam. Odpravi se do vhodnih vrat in sliši se škrtanje medeninastega ključa, ki meni izgleda, kot iz prejšnjega stoletja. Vrata se odprejo in mama vstopi. Jaz hitro stopim za njo. Zagledam majhno dnevno sobo, v kateri kraljuje kavč bež barve. Pred njim je televizija, ki je na steni, kot najboljše delo kakšnega slikarja. Zraven je polno rastlin. Odpravim se na desno stran sobe, kjer so vrata. Skozi njih pridem v kuhinjo, kjer mama divje čisti svoj nagrajeni porcelan. Razgledam se in opazim, da imava poleg starega štedilnika še bel pult, srebrn hladilnik, malce zadaj pa je mizica s štirimi stoli. Mama me nenadoma ogovori: 'Vem, da ti ta kraj in hiša nista najbolj všeč. Naslednjič bodi iskrena prosim. Tvoja psihologinja je bila striktna. Brez družabnih omrežij moraš živeti v čimbolj oddaljenem kraju brez bližnjih mest. To je zadnja možnost Gaja ali pa zaprti oddelek v Londonu. Obe veva, da si tja ne želiš. '
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
Vitica
Moj odgovor:
PikiPiki
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
A zna kdo pomagat
A je normalno da sem zalostna ker mi je en fant tkaj vsec in luskan. Pac eno leto je mlajs in me tud gleda na hodnikih ampak je fora da pomoje misle da nima sans kr sm eno leto staris in me lahko zarad tega ne doda na snapu. Pa tud jst sm bolj sramezljiva ozr nisem navajena delat ocesnega stika in ga zato ignoriram. In potm sm prou zalostna ker nikol ne bova skupaj. Tud on mislim da je bolj sramezljiv. In zdej sploh nevem ki nardit. In tud cudno se mi zdi ker sem zacela o njem kar naenkrat pred priblizno dvema tednama razmisljat tud ce prej nisem, pac kot da bi me zmanifestiral.
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(123)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(153)
Ne preberem Ti&jaz.
(52)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
kako ti je to ratal to je tok leeepppoooo:scream::open_mouth::purple_heart::blue_heart:
